Malta je napovedala, da bo septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN priznala državo Palestino. Medtem je britanska vlada vztrajala, da odločitev o priznanju palestinske državnosti ni zgolj politična gesta, ampak poteza, ki se osredotoča na podporo palestinskemu ljudstvu. Pojavili so se tudi pozivi Judov v Združenem kraljestvu k priznanju Palestine kot načinu za prekinitev molka in lajšanje trpljenja v Gazi.

Nemški politiki, predvsem iz SPD, kritizirajo nemške humanitarne letalske prevoze v Gazo in pozivajo k trši drži do Izraela, saj menijo, da bi bile učinkovitejše druge rešitve, vključno z večjim pritiskom na Izrael. Hkrati so trije vodilni predstavniki švedskih protestantskih skupnosti podali svoja stališča o izraelskem vojskovanju v Gazi, pri čemer izražajo sočutje do krščanskih bratov in sester v Gazi, ki se počutijo pozabljene, hkrati pa priznavajo težavnost podajanja objektivne sodbe.

Javno ogorčenje nad ravnanjem Izraela v Gazi je vplivalo na prihodnje odnose Evrope z Izraelom, saj je Evropska komisija predlagala delno prekinitev raziskovalnega sodelovanja. Francija je pozvala EU k pritisku na Izrael, da se vrne za pogajalsko mizo glede rešitve dveh držav, kljub izraelskim trditvam, da nihče v Gazi ne strada, kar pa podatki in priče zanikajo. V Avstriji so medtem poročali o incidentih antisemitizma, vključno z zavrnitvijo dostopa izraelskemu paru na kampu in izključitvijo izraelskih glasbenikov iz restavracije.