Ameriški predsednik Trump je predlagal strategijo globalnih osnovnih carin, s katero želi trajno preusmeriti gospodarsko politiko v smeri ekonomskega nacionalizma, spodbuditi ameriško proizvodnjo in pritiskati na države k sklenitvi ugodnih trgovinskih sporazumov. Po novem trgovinskem sporazumu med ZDA in EU so bile uvedene 15-odstotne carine na evropski uvoz in sklenjen dogovor o 600 milijardah dolarjev investicij. Medtem se je ameriški tehnološki velikan Apple prvič odločil za zaprtje ene izmed svojih trgovin na Kitajskem, kar je pripisal padcu lokalne prodaje, ki jo je poslabšala eskalacija trgovinskih napetosti med Washingtonom in Pekingom. Pogovori med ZDA in Kitajsko o podaljšanju trgovinskega premirja so se nadaljevali in strani sta se strinjali o nadaljevanju pogovorov glede carin.

Trgovinske delegacije ZDA in Kitajske so se ponovno sestale na drugem dnevu pogovorov, pri čemer je glavno pričakovanje podaljšanje obstoječega premirja, ki se izteče 12. avgusta. Kitajska naj bi sprejela višje carine. Medtem so se višji trgovinski uradniki Kitajske in ZDA pogovarjali na Švedskem. Ločeno bi lahko imel morebitni trgovinski sporazum med EU in ZDA nepričakovanega zmagovalca v Združenem kraljestvu.

Združene države Amerike in Evropska unija so sklenile nov trgovinski dogovor, v okviru katerega se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev vrednih ameriških energentov (nafte, zemeljskega plina in jedrskega goriva) v treh letih. Ta vsota več kot podvoji trenutni letni uvoz energentov iz ZDA v EU. Dogovor, ki ga je podprla Trumpova administracija, predvideva tudi 15-odstotne carine na večino blaga med ZDA in EU, s čimer se je izognil grožnji trgovinske vojne. Kljub temu so se trgi odzvali zadržano, saj vlagatelji pričakujejo objavo zaslužkov podjetij in sestanek centralne banke. Medtem ko so nekateri dogovor označili za pomemben uspeh, drugi izražajo skepso glede njegove stabilnosti in potencialnih posledic na inflacijo ter dolžniške trge ZDA.