Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

V Izraelu se pojavljajo vse glasnejše kritike na račun vladnih ukrepov v Gazi, s pozivi k "drastičnim sankcijam" zaradi "genocida", kot ga nekateri imenujejo. Mednarodni pritisk, ki ga spremljajo pretresljive podobe stradajočih otrok iz Gaze, je prebil izraelske meje in sprožil razkol v družbi. Medtem ko se del prebivalstva zavzema za ostrejše ukrepe in nadaljevanje okupacije, drugi izražajo šok in zaskrbljenost zaradi humanitarne krize. Mednarodno sodišče v Haagu odločitev o domnevnem genocidu v Gazi zavlačuje, medtem ko palestinske oblasti poročajo o najmanj 30 smrtnih žrtvah izraelskih napadov na območju, kjer se deli humanitarna pomoč. Kanada je napovedala priznanje palestinske države, kar je naletelo na obsodbo Izraela.

Združene države Amerike so vstopile v vojno med Izraelom in Iranom, ki jo je sprožil Izrael. Kljub trditvam Donalda Trumpa o dogovoru o popolnem premirju med Izraelom in Iranom, so se napadi nadaljevali. Mednarodni pritisk na Izrael se je povečal, kar je privedlo do napovedi Nemčije o organizaciji humanitarnega zračnega mostu v Gazo, s čimer se je okrepila mednarodna pomoč in podpora obleganim območjem.