Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali Veliko Gospojino, eden največjih krščanskih praznikov, posvečen Uspenju Presvete Bogorodice. Praznik, znan tudi kot Velika Gospojnina, se praznuje vsako leto 28. avgusta. Praznovanje Uspenja Bogorodice je bilo ustanovljeno leta 528 na željo cesarja Mavrikija, ki je na ta dan premagal Perzijce. Poudarjeno je, da je ta dan še posebej pomemben za ženske.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali Preobraženje Gospodovo, enega od dvanajstih velikih krščanskih praznikov, ki spominja na Jezusovo preobrazbo pred učenci na gori Tavor. Po ljudskem izročilu naj bi se na ta dan začela spreminjati narava, kar napoveduje prihod jeseni. Verniki verjamejo, da ta dan prinaša srečo in zdravje, zato se izogibajo dremežu in obiskovanju gostiln.

Nadbiskup splitsko-makarski Zdenko Križić je med slovesno mašo na Veliko Gospo v svetišču Gospe Sinjske poudaril, da so marijanska svetišča duhovni vir hrvaškega naroda. Izpostavil je, da so ta svetišča pomembna za ohranjanje vere in da je Gospa Sinjska spremljala hrvaški narod skozi težke čase, bila pa jim je v zaščito v preteklosti.