Primer izsiljevanja igralca Raoula Bove, ki se je sprva zdel kot običajna tračarska zgodba, je prerasel v škandal, ki ga preiskuje tožilstvo v Rimu. Preiskava, ki jo vodi tožilka Eliana Dolce s pomočjo pošte, razkriva ozadje domnevnega izsiljevanja. V središču pozornosti je Federico Monzino, 29-letni milanski podjetnik, ki naj bi Fabriziju Coroni posredoval avdio posnetke in sporočila iz klepeta med Bovo in Martino Ceretti. Monzinov odvetnik, Sirio Serafinelli, trdi, da Monzino ni avtor sporočil, posredoval pa naj bi jih zgolj Coroni, ki je edina oseba, ki ji je poslal zadevne klepete in avdio posnetke. Monzino zanika, da bi bil avtor spornih sporočil, vendar potrjuje, da je bil Corona edini, ki mu je posredoval sporne materiale.

Italijanski mediji izpostavljajo vprašanje koherence Demokratske stranke (Pd) in odgovornosti evropske izvršne oblasti za neuspehe, kot so ponižujoča figura predsednice EU na Škotskem in negativni rezultati carin, ki so jih ZDA uvedle Evropi. Drugi članek poudarja pomen zaslug in »Obsovalnice o zaslugah« kot znaka odličnosti, ki stoji za tisto Italijo, ki si želi rasti. Poudarja se tudi vloga institucij in posameznikov, ki s svojimi dejanji zagotavljajo pravičnost.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med slovesnostjo v Kvirinalu ostro kritiziral razmere v Gazi, ki so po njegovih besedah 'dramatično hujše in neznosne'. Poudaril je, da je težko verjeti v nenamerne napake in da gre prej za 'vztrajnost pri neselektivnem ubijanju'. Mattarella je prav tako opozoril, da se antisemitizem 'hrani tudi z neumnostjo'. Njegove izjave, ki jih povzemata agenzianova.com in ilfattoquotidiano.it, so bile osredotočene na naraščajočo krizo na Bližnjem vzhodu in pomen boja proti predsodkom.