Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla nove carine na farmacevtske izdelke, tovornjake in pohištvo, kar po mnenju ameriških proizvajalcev lahko zavre naložbe v proizvodnjo v ZDA, saj država za polno proizvodnjo potrebuje uvoženo blago. Carine na zdravila, ki niso generična, znašajo 100 %. Ukrepi so sprožili zaskrbljenost glede globalne trgovine, kar je vplivalo tudi na cene nafte, ki so padle pod 65 dolarjev za sod. Nekateri izvozniki so se zavezali k izgradnji novih obratov v ZDA, da bi se izognili carinam, vendar evropska farmacevtska podjetja še čakajo na pojasnila o tem, ali ukrep krši mednarodne sporazume.

Trumpova administracija je razmišljala o pridobitvi kapitalskih deležev v ameriških podjetjih, ki prejemajo subvencije iz zakona CHIPS iz leta 2022. Ta možnost naj ne bi veljala za podjetja, ki povečujejo naložbe v ZDA, kot sta TSMC in Micron. Cilj je bil zagotoviti večji nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja in okrepiti ameriško tehnološko neodvisnost.

Administracija Donalda Trumpa razmišlja o širitvi državnega intervencionizma v gospodarstvu z vstopom v lastništvo podjetij obrambne industrije, kot je Lockheed Martin, po tem, ko je država že pridobila 10-odstotni delež v proizvajalcu polprevodnikov Intel. Sekretar za trgovino Howard Lutnick je izjavil, da potekajo resni pogovori o tem, da bi ZDA postale delničar v podjetjih obrambnega sektorja.