APDEJT.si

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev premierja Benjamina Netanjahuja v zvezi z obtožbami o korupciji. Trump je primer označil za politični pregon. Po navedbah izraelske televizije Kan naj bi Trump v pismu Herzogu zapisal, da so obtožbe proti Netanjahuju "politične in neutemeljene" ter pozval k ustavitvi političnega pregona. Herzog je odgovoril, da mora vsak, ki želi pomilostitev, vložiti prošnjo v skladu z veljavnimi pravili.

Španska vlada je izrazila nestrinjanje z obsodbo državnega tožilca Álvara Garcíe Ortiza, a jo spoštuje in sprejema. Ortiz je ministru za pravosodje Félixu Bolañosu poslal pismo, v katerem je zaprosil za razrešitev s položaja po obsodbi vrhovnega sodišča.

Sodišče v Madridu je odločilo, da mora Meta plačati skoraj pol milijarde evrov španskim medijskim hišam zaradi nelojalne konkurenčne prednosti pri oglaševanju na Facebooku in Instagramu. S tem je Meta kršila evropske standarde za varstvo podatkov.

Donald Trump je podpisal zakon, ki omogoča objavo arhivov v zvezi s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike ima zdaj 30 dni časa, da objavi dokumente, povezane z Epsteina in njegovimi sodelavci. Ta poteza je sledila političnemu preobratu in novim razkritjem v primeru trgovine z mladoletniki.

Kljub večtedenskemu prizadevanju Trumpove administracije, da bi zavlačevala ali preprečila glasovanje v kongresu o objavi preiskovalnih spisov Jeffreyja Epsteina, sta senat in predstavniški dom sprejela zakon, ki zavezuje ministrstvo za pravosodje k objavi vseh dokumentov v zvezi z Epsteinom. Predsednik Trump je obljubil, da bo zakon podpisal.

Bolivijsko vrhovno sodišče je razveljavilo 10-letno zaporno kazen nekdanji začasni predsednici Jeanine Áñez, ki je bila obsojena zaradi domnevnega državnega udara leta 2019. Sodišče je odredilo njeno takojšnjo izpustitev iz zapora v La Pazu.

Donald Trump je nadaljeval s svojimi napadi na Federal Reserve (Fed), pri čemer si je prizadeval za večji nadzor nad ameriško centralno banko. Lisa Cook, prva temnopolta ženska v upravnem odboru Fed, je napovedala, da ne bo odstopila s položaja, s čimer se je uprla Trumpovim pritiskom. Trumpov odnos do Fed vzbuja sume o njegovi želji po političnem vplivanju na neodvisno institucijo.

Čilska Generalna kontrola republike (CGR) je razkrila, da je 2.982 pripadnikov oboroženih sil, karabinjerjev, preiskovalne policije (PDI) in žandarmerije potovalo v tujino, medtem ko so bili na bolniški odsotnosti. S tem so kršili obdobje počitka, določeno z zdravniškim potrdilom. CGR je napovedala uvedbo preiskav in sumaričnih postopkov za ugotavljanje odgovornosti.

Britanska policija je med protestom v središču Londona aretirala 890 ljudi, ki so nasprotovali prepovedi skupine Palestine Action. Pri tem so 17 protestnikov aretirali zaradi suma napada na policiste. Protest je po navedbah policije postal nasilen, nekateri protestniki pa so nosili maske.

Ekvadorsko tožilstvo je sporočilo, da ne bo pridržalo ekvadorskega državljana, ki je preživel ameriški vojaški napad na plovilo v Karibih, ki je bilo osumljeno prevoza mamil. Tožilstvo je pojasnilo, da nimajo dokazov, da je preživeli storil kakršno koli kaznivo dejanje v Ekvadorju. Preživeli je bil izpuščen iz pripora.

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti "No Kings" proti Trumpovi administraciji, ki naj bi bili množičnejši od poletnih protestov. Medtem je Trumpova administracija vložila nujno pritožbo na Vrhovno sodišče, da bi omogočili napotitev Nacionalne garde v Chicago zaradi protestov proti ICE, potem ko sta dve zvezni sodišči to preprečili. Poročali so tudi o načrtih za uporabo topništva med protesti.

Po oprostilni sodbi nekdanjemu kolumbijskemu predsedniku Álvaru Uribeju se je oglasil ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je pozdravil konec "političnega lova". Senator Iván Cepeda, ki je bil žrtev v primeru Uribe, je sodbo zavrnil in napovedal pritožbo. Uribe je bil sicer prvi nekdanji predsednik Kolumbije, ki je bil kazensko obsojen.

Urugvajski senat je z veliko večino glasov sprejel zakon, ki pod določenimi pogoji dovoljuje evtanazijo. Zakon, imenovan »Smrt z dostojanstvom«, je bil sprejet z 20 glasovi za od 31 prisotnih senatorjev. Po več kot deset ur trajajoči razpravi je Urugvaj postal prva država v Latinski Ameriki, ki je uzakonila evtanazijo.

Martín Vizcarra je bil sprejet v zapor Barbadillo v Limi, kjer so zaprti že štirje nekdanji predsedniki Peruja. Znan je po tem, da gosti samo nekdanje predsednike.

Vrhovno sodišče ZDA je začelo preučevati zakonitost obsežnih carin, ki jih je uvedel Donald Trump. Odločitev sodišča bo imela velik vpliv na obseg predsedniških pooblastil. Po besedah Trumpa je to življenjsko pomembno vprašanje.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila politični azil nekdanji premierki Betssy Chávez, ki je obtožena poskusa državnega udara skupaj z nekdanjim predsednikom Pedrom Castillom. Mehiška vlada je branila svojo odločitev in dejala, da je ravnala v skladu z mednarodnim pravom, medtem ko je perujski zunanji minister potezo označil za "neprijazno dejanje". Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je dejala, da bo Mehika ohranila trgovinske odnose in konzularno prisotnost v Peruju. Peru preučuje mehiško zahtevo za izdajo dovoljenja za potovanje Betssy Chávez v Mehiko.

Ameriški mediji so poročali, da je bila generalna državna tožilka Pam Bondi obveščena, da se predsednik Donald Trump omenja v dokumentih, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Bondi naj bi Trumpa o tem obvestila že maja, in sicer med sejo kabineta v Beli hiši. Bela hiša je te poročila sicer že večkrat zanikala, češ da gre za lažne novice.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so izpustili iz zapora La Santé v Parizu, potem ko je pritožbeno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy je bil obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, povezanega z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Kljub izpustitvi mu je prepovedano zapustiti Francijo in stopiti v stik z določenimi uradniki.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so izpustili iz pariškega zapora La Santé po 20 dneh, potem ko je prizivno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z denarjem iz Libije. Med pogojnim izpustom mu je prepovedano zapustiti Francijo in stopiti v stik z določenimi osebami, vključno z ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po 20 dneh izpuščen iz pariškega zapora La Santé, potem ko je pritožbeno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy, ki je bil obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, bo na pritožbeni postopek čakal na prostosti, vendar z omejitvami, vključno s prepovedjo zapustitve države in stikov z določenimi osebami. Njegova izpustitev je sprožila različne odzive, od olajšanja do kritik.