APDEJT.si

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

FlyDubai, nizkocenovna letalska družba, je na letalskem sejmu v Dubaju naročila 150 letal Airbus A321neo, s čimer prvič širi svojo floto izven Boeinga. Poleg tega je AerCap podpisal sporazum o najemu treh novih letal Boeing 737 MAX in dveh Boeing 737NG z novim kupcem FlySafair. Ethiopian Airlines pa se je zavezal k nakupu 11 dodatnih letal Boeing 737 MAX.

Svetovne borze delnic so že teden dni v padanju, bitcoin izgublja vrednost, celo zlato se zmanjšuje. Na finančnih trgih vlada nemir, kar lahko vpliva tudi na nas.

Ladja "Spiridon II", ki je dva meseca plula iz Urugvaja proti Turčiji s tisočimi glavami govedi, se je začela vračati v Montevideo, ker je Turčija zavrnila sprejem. Aktivisti za zaščito živali izražajo resne pomisleke glede preživetja živali med dolgo potjo nazaj.

Predsednik Trump je na vrhu McDonald's Impact v Washingtonu napovedal, da se bo osredotočil na sporočilo o dostopnosti. Poudaril je davčne olajšave v svojem zakonu »One Big Beautiful Bill Act«, ki vključuje davčne olajšave za napitnine, nadure in druge ugodnosti. Njegov nastop je bil namenjen nagovarjanju lastnikov, upravljavcev in dobaviteljev McDonald'sa.

Friedrich Merz (CDU) je na finančni konferenci v Frankfurtu kritiziral evropsko bančno regulativo kot preveč strogo. Napovedal je, da bo nemška vlada na nacionalni ravni razbremenila banke pri regulaciji in da bo Basel III implementiran na način, ki bo bankam prijazen. Pozivi k manj regulacije v bančništvu so občutljivi, saj naj bi predpisi preprečevali finančne krize.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Predsednik upravnega odbora UBS, Colm Kelleher, naj bi se pogovarjal z ameriškim finančnim ministrom o morebitni preselitvi sedeža švicarske banke v ZDA. Po poročanju Financial Times naj bi UBS s tem poskušal preprečiti strožje kapitalske zahteve.

Kanadska liberalna vlada je s tesno večino dveh glasov potrdila proračun v višini 141 milijard kanadskih dolarjev. Premier Mark Carney je dejal, da bo proračun okrepil gospodarstvo, ki mu grozijo ameriške carine. Potrditev proračuna, drugega največjega v kanadski zgodovini, je vladi omogočila, da se izogne predčasnim volitvam.

Podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) Luis de Guindos je opozoril pred nevarnostjo borznih popravkov, ki bi jih lahko povzročile precenjene ameriške tehnološke delnice in navdušenje nad umetno inteligenco. De Guindos je na dogodku "Euro Finance Week" v Frankfurtu dejal, da so finančni trgi še vedno dovzetni za močne in usklajene prilagoditve cen premoženja. Poudaril je, da so se povečale skrbi glede morebitnega balona okoli umetne inteligence, ki bi lahko povzročil izgube na delniških trgih.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Španski minister za promet Óscar Puente je napovedal načrt za povečanje hitrosti vlakov na španskih progah za visoke hitrosti na 350 kilometrov na uro. Projekt, imenovan AV350, se bo začel na relaciji Madrid-Barcelona, kjer naj bi čas potovanja skrajšali na manj kot dve uri. Puente je poudaril, da bo Španija poleg Kitajske edina država, ki bo omogočala takšno hitrost.

Na otvoritvi letalskega šova v Dubaju je letalska družba Emirates napovedala naročilo 65 letal Boeing 777-9, katerih skupna cena je ocenjena na 38 milijard dolarjev. S tem nakupom želi družba povečati svojo floto.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Evropska komisija načrtuje uvedbo davka na močno predelano hrano z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli. Ta ukrep je del širšega načrta za boj proti srčno-žilnim boleznim, ki vključuje tudi nove smernice za tobačne izdelke. Predlog o uvedbi "mikro davka" na nezdravo hrano naj bi bil predstavljen v prihodnjem letu.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

V petek je bitcoin nadaljeval s padanjem in se spustil pod 100.000 dolarjev. Na trgovalni platformi Bitstamp so z bitcoinom trgovali po ceni malo pod 96.000 dolarji, kar je najnižja raven od maja. Tečaj se je kasneje nekoliko popravil na 96.700 dolarjev.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Berlinsko sodišče je odločilo, da mora Google plačati 465 milijonov evrov odškodnine podjetju Idealo zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Google naj bi nepošteno favoriziral lastne storitve, kar je škodilo konkurenci, kot sta Idealo in Testberichte.de. Odločitev sodišča še ni dokončna.