APDEJT.si

Združene države Amerike so preklicale vstopne vizume osmim brazilskim vrhovnim sodnikom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ta korak utemeljil z domnevnim političnim preganjanjem nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki naj bi ga izvajal sedanji socialistični predsednik Ignacio "Lula" Da Silva ob podpori levega ustavnega sodnika Alexandra de Moraesa. To dejanje ZDA je najnovejši poskus ameriške vlade, da podpre Bolsonara.

Združene države Amerike, konkretno ministrstvi za zunanje zadeve in zdravje ter socialne storitve, so uradno zavrnile predlagane spremembe Mednarodnih zdravstvenih predpisov (MZP), ki jih je lani sprejela Svetovna zdravstvena skupščina. To odločitev sta javno podprla Robert F. Kennedy mlajši, ki je predstavljen kot zdravstveni minister, in zunanji minister Marco Rubio. Poudarek je bil na nasprotovanju domnevnemu prevzemu oblasti s strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in razkrivanju resnice o njihovem pozivanju k "enotnim sporočilom". Avstrija naj bi se prav tako pridružila ZDA pri zavrnitvi sprememb MZP SZO.

Na desetine Venezuelcev, ki so jih ZDA predhodno deportirale, so se vrnile v domovino iz Salvadorja v sklopu izmenjave zapornikov. Potniki so se v petek zvečer po lokalnem času vrnili z letalom iz salvadorskega zapora v Venezuelo.

Nekdanji predsednik nemške socialdemokratske stranke (SPD) Matthias Platzeck naj bi od začetka vojne v Ukrajini, torej od leta 2022, devetkrat potoval v Moskvo. Po poročanju Spiegel in The Insider naj bi se Platzeck med temi obiski srečal tudi s predstavniki Ruske akademije znanosti.

Izrael je prebivalcem Gaze prepovedal dostop do Sredozemskega morja, s čimer jim grozi s smrtno kaznijo, kar je bilo s strani vodje ribiškega sindikata Gaze označeno kot 'brutalni sadizem' in 'ekonomska, socialna ter psihološka vojna'. Obtožujejo Izrael, da izvaja 'orožje počasnega in ciljanega zaduševanja'. Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral ravnanje Izraela v Gazi med pogovori z Netanjahujem.

Po večtedenskih pogajanjih je slovaški premier Robert Fico popustil in deblokiral 18. paket sankcij Evropske unije proti Rusiji. Čeprav je EU izrazila olajšanje, so hkrati izrazili tudi nezadovoljstvo z dosedanjim kriznim upravljanjem. Ukrajinski predsednik Zelenski se je Slovaški zahvalil za deblokado in pozval k nadaljnjim, še strožjim ukrepom proti Rusiji.

Donald Trump naj bi Zelenskemu povedal, da Ukrajina ne more spremeniti poteka vojne zgolj z obrambnimi akcijami, medtem ko je nadaljevanje ameriške vojaške pomoči Ukrajini pogojil s finančnim prispevkom Evrope. Rusija se je na najnovejši paket sankcij EU odzvala umirjeno, saj naj bi se nanje že privadila, medtem ko se je pojavil predlog, naj bi ruski predsednik Putin razmislil o preventivni tretji svetovni vojni, preden poteče Trumpov 50-dnevni ultimatum. Ukrajina naj bi ponudila tudi sporno zamenjavo posmrtnih ostankov ruskih vojakov iz druge svetovne vojne za ukrajinske vojne ujetnike, kar je bilo označeno kot težko predstavljivo dejanje.

Nemški kancler Friedrich Merz je na svoji prvi poletni tiskovni konferenci izrazil obžalovanje glede ravnanja z neizvoljeno ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf, ki jo je označil za nesprejemljivo. Kljub zapletom pri izbiri sodnikov in drugim koalicijskim izzivom, kot so glasovanje o kanclerju in zmanjšanje stroškov energije, je Merz izrazil zaupanje v stabilnost in nadaljnjo pot črno-rdeče koalicije z besedami: "To bomo zmogli."

Lihtenštajn, član Evropskega gospodarskega prostora (EGP), preučuje možnosti evropske integracije, saj Islandija, prav tako članica EGP, razmišlja o vstopu v Evropsko unijo. Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je vlada Lihtenštajna ustanovila delovno skupino, da bi "povsem odprto preučila evropsko integracijo", je povedala vodja vlade. Odločitev odraža prizadevanja države, da pretehta svoj položaj v luči spreminjajočih se evropskih razmer.

Nemčija in Združeno kraljestvo sta podpisala prvi bilateralni sporazum o prijateljstvu po letu 1945, poimenovan "Kensingstonski sporazum", ki naj bi oblikoval njune odnose v prihodnjih desetletjih. Sporazum, ki sta ga v Londonu podpisala nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Keir Starmer, vključuje okrepljeno sodelovanje na področjih obrambe, gospodarstva in znanosti ter načrtovane poenostavitve potovanj med državama. Merz je ob podpisu izjavil, da sta državi odprli novo poglavje, nekateri pa so sporazum označili kot znak, da ima Evropa novo "kraftzentrum" ali močno središče.