APDEJT.si

Kitajska je leta 2024 prepovedala izvoz kovin, kot je galij, ki so ključne za proizvodnjo polprevodnikov, v ZDA. Prepoved se nanaša na izvoz galija, germanija in antimona, ki so bistveni za številne tehnologije. Kljub temu se je Kitajska odločila za omilitev prepovedi izvoza nekaterih redkih zemelj v ZDA, ki velja od decembra 2024.

Donald Trump je uradno napovedal bojkot vrha G20 v Johannesburgu s strani ZDA, pri čemer se je skliceval na neutemeljene trditve o "genocidu nad belci" in "kršitvah človekovih pravic" v Južni Afriki ter obtožil državo "ubijanja in pokola" Afrikanerjev in "nezakonitih" zasegov kmetij.

Ameriški predsednik Donald Trump je Madžarski odobril enoletno izjemo od sankcij, ki so povezane z nakupom ruske nafte in plina. Odločitev je bila sprejeta po srečanju s premierjem Viktorjem Orbánom v Washingtonu. Bela hiša je potrdila, da je Madžarska prejela izjemo od ameriških sankcij.

Vrhovno sodišče ZDA je začasno ustavilo izvršitev sodne odredbe, ki je zahtevala polno financiranje programa pomoči pri prehrani SNAP. Trumpova administracija je vložila pritožbo, s katero je začasno ustavila izplačilo 4 milijard dolarjev pomoči, ki bi morale biti izplačane do konca novembra. S tem je preprečilo takojšnje izplačilo pomoči za 42 milijonov Američanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z bojkotom vrha G20 v Južni Afriki, pri čemer kot razlog navaja domnevne kršitve človekovih pravic in diskriminacijo belih manjšin v državi. Trump je že pred meseci odpovedal svojo udeležbo, kasneje pa je bila predvidena udeležba podpredsednika JD Vancea, vendar sedaj kaže, da se srečanja ne bo udeležil nihče iz ZDA.

Po tem, ko je Madžarska pridobila izjemo od ameriških sankcij za nakup ruske nafte, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izjavil, da bo Ukrajina poskušala zagotoviti, da ruska nafta ne bo dosegla Evrope. Zelenski je tudi izrazil mnenje, da želi Viktor Orban pripeljati Donalda Trumpa nazaj.

Francoske oblasti so razširile preiskavo glede nedovoljene posesti ključa USB s strani Salaha Abdeslama, zadnjega živega člana terorističnih napadov v Parizu leta 2015. Preiskava, ki je bila prvotno odprta januarja 2023, sedaj vključuje sume o terorističnem združevanju. V povezavi s primerom so bile pridržane tri osebe, med njimi tudi partnerka Abdeslama, osumljena prikrivanja nedovoljenih predmetov, natančneje ključa USB, ki naj bi vseboval džihadistično propagando. Preiskava poteka nekaj dni pred 10. obletnico napadov v Parizu.

V Evropi protimigrantske stranke vse bolj vplivajo na politiko, čeprav niso nujno na oblasti. Članek analizira delovanje teh strank po Evropi in ugotavlja, katere so najbolj ekstremne.

Zaradi dolgotrajne proračunske blokade v Združenih državah Amerike so odpovedali na stotine letov na ameriških letališčih. Pomanjkanje kontrolorjev zračnega prometa je prisililo oblasti k zmanjšanju zračnega prometa na štiridesetih najbolj prometnih letališčih. Motnje v zračnem prometu v ZDA bodo vplivale tudi na kanadska letališča.

Danska načrtuje uvedbo minimalne starosti 15 let za uporabo družbenih omrežij. Mladoletnikom bo uporaba dovoljena le s posebnim dovoljenjem staršev, morda že nekoliko prej.

Madžarski premier Viktor Orban je v Washingtonu obiskal Donalda Trumpa, da bi poskušal doseči izjemo glede uvoza ruske nafte, potem ko so ZDA uvedle sankcije proti ruskim energetskim podjetjem. Orban si je prizadeval okrepiti gospodarske vezi in utrditi svojo strategijo ravnotežja med ZDA in Rusijo.

V Parizu je prišlo do incidentov med koncertom Izraelskega filharmoničnega orkestra, ko so pro-palestinski aktivisti z motilnimi dejanji prekinili dogodek. Med protestom so uporabili dimne bombe, kar je povzročilo aretacijo štirih oseb. Politični odzivi so bili ostri, orkester pa koncerta ni prekinil.

Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da mednarodna energetska skupina Gunvor Group ne bo prejela licence za poslovanje, dokler bo trajal konflikt v Ukrajini. ZDA med trajanjem konflikta ne bodo izdale licenc podjetju Gunvor.

Madžarski premier Viktor Orban se je v petek srečal z Donaldom Trumpom v Beli hiši, da bi okrepil gospodarske vezi in ohranil ravnotežje med ZDA in Rusijo. Orban se sooča s pritiski za zmanjšanje energetske odvisnosti Madžarske od Rusije, zlasti po sankcijah, ki jih je Trump uvedel proti ruskim energetskim podjetjem. Orban si prizadeva za izjemo pri uvozu ruske nafte in morebitno podporo pri članstvu Ukrajine v EU.

V Berlinu so propalestinski aktivisti zasedli vhodno avlo studia ZDF. Policija je posredovala in aktiviste odstranila iz zgradbe. Aktivisti so med protestom uporabljali helijev balon z zvočnikom, iz katerega so se slišali otroški kriki, ter razdeljevali letake z napisi o Gazi.

Koncert Izraelske filharmonije v Parizu je bil večkrat prekinjen zaradi propalestinskih protestnikov, ki so uporabljali dimne bombe. Pariška filharmonija je vložila prijavo. Jean-Luc Mélenchon ni obsodil incidentov, medtem ko Yossef Murciano iz Združenja judovskih študentov Francije obsoja totalitarno mišljenje. Priče so poročale o občutku, da bo izbruhnil požar.

Kitajska je po srečanju med Donaldom Trumpom in Xi Jinpingom ponovno začela kupovati ameriške kmetijske proizvode, vključno s pšenico. Kitajski kupci so rezervirali dve pošiljki ameriške pšenice, kar je prvi takšen nakup po oktobru lani. Ta poteza je interpretirana kot potencialno zmanjšanje trgovinskih napetosti med državama, čeprav trgovci še vedno čakajo na večje nakupe soje.

Donald Trump je napovedal dogovor z družbama Eli Lilly in Novo Nordisk o znižanju cen zdravil za zdravljenje debelosti, Wegovy in Zepbound. Gre za zdravila, ki se pogosto uporabljajo za hujšanje.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da je do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom blizu. Po njegovih besedah naj bi državi uskladili le še "eno ali dve vprašanji", preden bo srečanje v Budimpešti mogoče. Orban je tudi izrazil pripravljenost na telefonski pogovor s Putinom glede organizacije vrha.

V Braziliji so se začele priprave na konferenco COP30, kjer se bodo voditelji držav poskušali dogovoriti o nadaljnjih korakih v boju proti podnebnim spremembam. Po letih neuspehov je glavni cilj ohraniti idejo podnebnih konferenc. Opozorila so, da je ključnega pomena, da države prevzamejo zgodovinsko odgovornost za boj proti globalnemu segrevanju, saj se globalne razmere slabšajo, nekateri voditelji pa so odkrito skeptični glede podnebnih sprememb.