APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je bil prejšnji teden presenečen nad izraelskimi dejanji v Gazi in Siriji ter je v obeh primerih poklical premierja Benjamina Netanjahuja, da bi "popravil" situacijo. Medtem se Izrael pripravlja na burno politično obdobje, saj se Netanyahu sooča z morebitnim padcem vlade, pri čemer so njegovi koraki usmerjeni v ohranitev oblasti.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je zatrdil, da Teheran ne namerava opustiti svojega jedrskega programa, vključno z bogatenjem urana, čeprav so ameriški napadi prejšnji mesec povzročili precejšnjo škodo njihovim centrom. Napadi ZDA so bili izvedeni prejšnji mesec, medtem ko je bilo v prejšnjem poročilu navedeno, da so bili napadi Izraela in ZDA izvedeni v zadnji 12-dnevni vojni.

Ukrajinske varnostne službe SBU so sprožile obsežno preiskavo in izvedle več deset preiskav na Nacionalnem protikorupcijskem uradu (NABU) zaradi suma sodelovanja z ruskimi vohuni. Aretirani so bili številni uradniki, eden izmed njih je obtožen vohunjenja za Rusijo. NABU je dejanje označil za pretirano in navedel, da je to ohromilo njihovo delovanje.

Hrvaška obveščevalno-varnostna agencija (SOA) je v svojem letnem poročilu opozorila, da so odnosi med Kosovom in Srbijo še vedno nestabilni. V teh okoliščinah je zaostrovanje napetosti na Kosovu stalno tveganje.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sklical stotine generalov in admiralov na srečanje v oporišču marincev v Virginiji naslednji teden. Razlog za srečanje ostaja neznan, kar je sprožilo ugibanja in zaskrbljenost v Washingtonu in znotraj vojske. Srečanje sledi več nenavadnim in nepojasnjenim dejanjem obrambnega ministra, ki vključujejo vojaške voditelje.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost umika sankcij proti Turčiji in prodaje lovskih letal F-35, če bo srečanje z Erdoğanom produktivno. Po srečanju je ameriški veleposlanik v Turčiji srečanje označil za 'boljše od odličnega'. Trump je pozval Erdoğana, naj ustavi nakup ruske nafte.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izjavil, da je Rusija omogočila Belorusiji, da postane prava jedrska sila. Poleg tega je Lukašenko napovedal, da Belorusija načrtuje dogovor z Rusijo o gradnji druge jedrske elektrarne v državi. Lukašenko je pohvalil Rusijo na Globalnem atomskem forumu v Moskvi, kjer je ocenjeval ruski pristop k deljenju jedrske tehnologije.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je potrdil, da si prizadevajo za organizacijo srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Istanbulu. Erdogan je napovedal, da bi se lahko ta teden pogovarjal s svojima ruskima in ameriškima kolegama, da bi preveril možnost takšnega srečanja, ki bi bilo namenjeno reševanju konflikta v Ukrajini.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Ukrajina je izrazila pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA. Obenem je sporočila, da je dosegla »skupno razumevanje« z Združenimi državami glede mirovnega predloga za končanje vojne z Rusijo. Obstaja možnost srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Po izjavah Donalda Trumpa, da lahko Ukrajina s podporo EU ponovno pridobi nadzor nad svojim ozemljem, se pojavljajo različni odzivi. Kremel je izrazil optimizem glede nadaljnjih ameriških prizadevanj za mirno rešitev, medtem ko je nekdanji ameriški diplomat Kurt Volker dejal, da Trump še vedno želi skleniti posel z Rusijo in da je opisal Rusijo kot "tigra iz papirja". Poljski premier Donald Tusk je ostal zadržan kljub spremembi Trumpove retorike.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Izrael, medtem ko je Izrael okrepil napade na severno Gazo, pri tem porušil visoko zgradbo in ubil najmanj 12 Palestincev. Benjamin Netanjahu je kljub kritikam opozoril Katar, naj izžene ali preganja voditelje Hamasa, sicer se bo soočil z izraelsko akcijo.

Kitajska bo gostila severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in ruskega predsednika Vladimirja Putina na vojaški paradi v Pekingu, ki bo potekala ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Kitajski ambasador v Moskvi je srečanje med Putinom in Xi Jinpingom označil za prelomnico, ki bo okrepila odnose med državama. Pričakuje se, da bo parada potekala na Trgu nebeškega miru, udeležilo pa se je bo več kot 20 tujih voditeljev.

ZDA so opozorile na "verodostojna poročila", da Hamas načrtuje neizbežen napad na civiliste v Gazi, kar bi pomenilo kršitev sporazuma o prekinitvi ognja. Izrael je medtem sporočil, da je v okviru dogovora o premirju, ki ga podpirajo ZDA, pridobil posmrtne ostanke dveh talcev, ki jih je izročil Hamas.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.