APDEJT.si

Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara. Brazilsko vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo, ker so ocenili, da je Bolsonaro sodeloval v "oboroženi kriminalni organizaciji". Obsodba velja za mejnik brazilske demokracije, saj se v preteklosti pučisti niso soočili s sodnim pregonom.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati več kot 27-letno zaporno kazen v prostorih zvezne policije v Brasilii, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva v postopku zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro se že nahaja v priporu.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren nadzor nad domom nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, vključno s 24-urno policijsko patruljo, zaradi povečanega tveganja pobega pred zaključnimi argumenti v sojenju zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro, ki zanika obtožbe, je pod hišnim priporom in mu grozi do 40 let zapora, če bo spoznan za krivega načrtovanja ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Oblasti se bojijo, da bi Bolsonaro lahko zaprosil za politični azil v ZDA.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

V Demokratični republiki Kongo (DRK) je vojaško tožilstvo zahtevalo smrtno kazen za nekdanjega predsednika Josepha Kabila, ki mu sodijo v odsotnosti zaradi obtožb o izdaji, vojnih zločinov in podpore uporniški skupini M23. Kabila je obtožen sodelovanja z uporniki M23, ki jih podpira Ruanda.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

John Heche, podpredsednik tanzanijske opozicijske stranke Chadema, ki je bil pridržan tik pred volitvami 29. oktobra, je bil obtožen terorizma. Stranka Chadema, glavna opozicijska stranka v Tanzaniji, je to objavila v torek zvečer, kar potrjuje nadaljevanje zatiranja opozicijskih glasov.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Policija je v Braziliji aretirala nekdanjega predsednika Zairja Bolsonara v njegovi vili v glavnem mestu Brazilija. Aretacijo je odobril Vrhovni zvezni sud in je povezana s pogoji Bolsonarovega hišnega pripora.

Nekdanji malijski premier Moussa Mara je bil obsojen na dve leti zapora, od tega eno leto pogojno, zaradi "škodovanja ugledu države in nasprotovanja legitimni oblasti". Obsodba je povezana z njegovo podporo političnim zapornikom na družbenih omrežjih.

V Nigru so tri novinarje obsodili in jih v ponedeljek zaprli v zapor v Kollu zaradi "sodelovanja pri razkritju dokumentov, ki bi lahko motili javni red". Viri blizu primera so sporočili, da so novinarji "dobili nalog za prijetje".

Nekdanji direktor FBI James Comey se je izrekel za nedolžnega glede obtožb o oviranju parlamentarne preiskave in dajanju lažnih izjav pred Kongresom, ki so povezane s preiskavo ruskega vmešavanja in pritiskom Donalda Trumpa. Steve Bannon je kritiziral, da Comey ni bil javno ponižan ob prihodu na sodišče.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so izpustili iz pariškega zapora La Santé po 20 dneh, potem ko je prizivno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z denarjem iz Libije. Med pogojnim izpustom mu je prepovedano zapustiti Francijo in stopiti v stik z določenimi osebami, vključno z ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom.