APDEJT.si

Argentinski podmorničarji so se skupaj s perujsko mornarico udeležili usposabljanja na taktičnih in potopnih simulatorjih, medtem ko se Argentina po potopu ARA San Juan še vedno spopada s pomanjkanjem strateških podmorniških zmogljivosti. Edina preostala podmornica, ARA Salta, je izven uporabe in služi le za usposabljanje. Medtem je Ekvadorska mornarica prevzela in slovesno odprla svoj novi taktični simulator podmornic, s čimer krepi usposobljenost svojega podmorniškega osebja.

Perujujska vojna mornarica je uradno sprejela svoj drugi večnamenski ladijski tanker, imenovan BAP Paita (AMP-157). Ta ladja, ki spada v razred Makassar, je bila zgrajena v sodelovanju med perujsko vojno mornarico in podjetjem Servicios Industriales de la Marina. Slovesnosti ob sprejemu ladje v bazi Callao se je udeležil tudi perujski minister za obrambo Walter Astudillo Chávez, ki je ob tej priložnosti predal državno zastavo prvemu poveljniku ladje, kapitanu Luisu Tragodari Migliori.

ASMAR in Armada de Chile sta slovesno odprla nov center za napredno proizvodnjo, dogodka pa so se udeležili visoki predstavniki obrambnega ministrstva in vojaških vrhu, vključno z ministrico za narodno obrambo Adriano Delpiano in poveljnikom mornarice, admirale Fernandom Cabrero. V drugem poročilu je Armada de Chile predstavila svoje zmogljivosti pomorskega varovanja v Magallanesu enoti vojske. Konkretno, delegacija vojakov je obiskala kapitanijo pristanišča in pomorsko guvernerstvo v Punta Arenas, da bi spoznala njihove naloge in odgovornosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.

Kljub prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom je prišlo do napadov z več smrtnimi žrtvami. Izrael je izvedel zračne napade, medtem ko je vojska sporočila, da je odprla ogenj na Palestince, ki so se približali izraelskim vojakom. Uradniki so dejali, da je izraelski ogenj ubil tri ljudi v bližini črte prekinitve ognja. V Izrael sta prispala ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner, da bi razpravljala o izvajanju dogovora o prekinitvi ognja. V Gazo so vstopili tovornjaki s pomočjo skozi prehoda Karem Abu Salem in Kissufim.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom, ki temeljijo na načrtu, ki ga podpirajo ZDA, z namenom končati skoraj dveletno vojno v Gazi in na Zahodnem bregu. Obe strani sta načeloma podprli splošna načela načrta in iščeta pojasnila o ključnih podrobnostih.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriškega podjetja, ki proizvaja rakete Patriot in Tomahawk, in raziskoval možnosti sodelovanja pri proizvodnji. Vladimir Putin in Donald Trump sta se pogovarjala po telefonu, o vsebini pogovora ni podatkov.

Hamas si prizadeva ponovno vzpostaviti nadzor v Gazi. Izrael je pokopal posmrtne ostanke talca Guya Illouza, ki ga je vrnil Hamas. Trump je dejal, da lahko Izrael ponovno napade Gazo, če Hamas ne bo spoštoval premirja, in da bo situacija hitro rešena. Izrael je prejel še 45 trupel Palestincev.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Pred desetimi leti so usklajeni teroristični napadi spremenili Pariz v prizorišče groze. Streljanje na terasah kavarn, eksplozije ob stadionu in pokol v koncertni dvorani Bataclan so zahtevali 132 življenj in na stotine ranjenih.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Donald Trump je izrazil razočaranje nad Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Skupina ameriških vojaških strokovnjakov je pozvala Trumpa, naj uporabi grožnjo z orožjem dolgega dosega za Kijev in možnost uvedbe carin, da bi povečal pritisk na Putina.

Izrael je bolnišnicam v Gazi vrnil trupla 30 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Hamas je doslej vrnil posmrtne ostanke 17 od 28 trupel, ki bi jih moral vrniti ob začetku premirja.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Hamas je v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja Rdečemu križu izročil posmrtne ostanke dodatnega izraelskega talca. Izraelska vojska je v osrednji Gazi ubila dva Palestinca.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je ameriški odposlanec Steve Witkoff svetoval pomočniku ruskega predsednika, kako naj se Vladimir Putin pogovarja z Donaldom Trumpom o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je zavrnil pomisleke glede Witkoffovega ravnanja, medtem ko Rusija trdi, da je uhajanje informacij poskus sabotaže mirovnih pogovorov.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da boj v Gazi in regiji še ni končan in obljubil, da si bo prizadeval za vrnitev vseh talcev. Ob tem je poudaril, da bo Izrael dosegel vse cilje vojne v Gazi in da bodo obračunali vsako škodo.