APDEJT.si

Na Dunajskem deželnem sodišču je bilo oproščenih deset mladih moških, starih med 16 in 21 let, ki so bili obtoženi spolnih dejanj na dvanajstletnem dekletu. Obtožbe o hudi spolni zlorabi niso bile potrjene, saj so se v izpovedi deklice pojavila velika nasprotja. Odvetnik deklice je nad razpletom ogorčen. Dogodki naj bi se odvijali med marcem in junijem 2023 v Favoritnu.

Mednarodno sodišče v Haagu je objavilo mnenje, ki prvič obravnava pravno vprašanje obveznosti držav do podnebnega varovanja in morebitnih odškodnin za žrtve podnebne krize. Pred objavo mnenja je otoška država Vanuatu, ki je pobudnik mnenja, pozvala k ponovnemu razmisleku o svetovnem ravnanju z globalnim segrevanjem, saj je močno prizadeta zaradi posledic podnebnih sprememb.

Nemški preiskovalci kibernetske kriminalitete so izklopili več kot 1400 spletnih strani, ki so jih uporabljali za izvajanje prevar. Te spletne strani so obljubljale velike dobičke s preprostimi kliki, vendar so v resnici služile za prevaro uporabnikov.

Televizijska mreža CNN je objavila doslej neznane fotografije in videoposnetke, ki prikazujejo Donalda Trumpa in Jeffreyja Epsteina v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno z Epsteinovo prisotnostjo na Trumpovi poroki leta 1993. Trump je objavo označil za 'lažne novice', medtem ko je ena od Epsteinovih žrtev FBI-ju pričala o srečanju s Trumpom v Epsteinovi pisarni.

Nemški ponudnik e-poštnih storitev GMX/Web.de je dosegel delno zmago proti ameriškemu tehnološkemu velikanu Google na deželnem sodišču v Mainzu. Sodišče je Googlu prepovedalo preferiranje lastne e-poštne storitve Gmail pri nastavitvi pametnih telefonov Android in ustvarjanju Google računa. To pomeni, da Google ne sme več avtomatsko ponujati Gmaila kot privzeto možnost za e-pošto uporabnikom Android naprav, ampak mora ponuditi tudi druge možnosti, kot sta GMX in Web.de.

Alfred A. Knopf je sporočil, da bo jeseni izšel posmrtni in »neizprosni« spomin Virginie Roberts Giuffre, ene najvidnejših tožnic Jeffreya Epsteina. Knjiga z naslovom »Nobody's Girl: A Memoir of Surviving Abuse and Fighting for Justice« bo izšla 21. oktobra.

Poljsko sodišče je zavrnilo izročitev osumljenca za sabotažo plinovoda Severni tok Nemčiji, kar naj bi ustrezalo političnim smernicam Varšave. Medtem v poljskih medijih opozarjajo, da se ob padcu podpore stranki PiS pojavljajo prispevki, ki poudarjajo moč Kaczyńskega in stranke. V Nemčiji se pojavljajo ugibanja o ustavitvi postopka proti osumljencem za sabotažo Severnega toka, kar bi rešilo zapletene poljsko-nemške odnose. Na Češkem pa se je pojavil škandal okoli kandidata za zunanjega ministra Filipa Turka zaradi njegovih homofobnih, rasističnih in ksenofobnih izjav, zaradi česar nekdanji predsednik Klaus meni, da Turek verjetno ne bo postal minister.

V Salzburgu je bil 29-letni moški obsojen na tri leta nepogojne zaporne kazni, ker naj bi januarja 2024 v okraju Flachgau davil svojo devet mesecev staro hčerko. Po obtožnici naj bi oče dojenčka namenoma hudo telesno poškodoval. Sodba še ni pravnomočna.

Iranske oblasti so usmrtile Bahmana Choubi Asla, ki so ga obtožile vohunjenja za Izrael. Po navedbah Irana naj bi bil Choubi Asl eden najpomembnejših agentov izraelske obveščevalne agencije Mossad in naj bi imel dostop do pomembnih podatkovnih baz.

V Združenih državah Amerike je potekala obsežna preiskava nezakonitih iger na srečo, ki je privedla do aretacije 31 oseb, vključno z NBA zvezdniki, kot so Chauncey Billups, Terry Rozier in Damon Jones, ter člani mafije. Aretacije so potekale v različnih, a povezanih primerih po vsej državi.

ZDA se pripravljajo na največjo operacijo izgona nezakonitih priseljencev v zgodovini, ki jo je napovedal predsednik Trump. Primer Kilmarja Ábrega Garcíe, ki je bil nezakonito pridržan v Salvadorju in se kljub vrnitvi v ZDA sooča z možnostjo deportacije, poudarja neusmiljenost pristopa oblasti. Vzporedno poteka sojenje v primeru Epsteina, ki predstavlja prelomnico za medijsko svobodo v ZDA, saj predsednik prvič toži časopis zaradi klevetanja. Izid tega primera bo imel daljnosežne posledice za svobodo medijev v državi.

Nekdanji ameriški policist Brett Hankison je bil obsojen na 33 mesecev zapora zaradi vpletenosti v smrt Afroameričanke Breonne Taylor leta 2020. Sodnica Rebecca Jennings je izrekla kazen, ki je precej strožja od priporočila ameriškega ministrstva za pravosodje, ki je predlagalo zgolj simbolično enodnevno zaporno kazen. Hankison je bil novembra 2024 spoznan za krivega kršenja državljanskih pravic Breonne Taylor. Njena smrt med policijsko racijo je bila eden od sprožilcev gibanja Black Lives Matter.

Sojenje bratoma, obtoženima načrtovanja terorističnega napada na dunajsko parado ponosa, je bilo na deželnem sodišču v St. Pöltnu preloženo za nedoločen čas. Obtožena sta članstva v teroristični organizaciji.

Z začetkom julija se je začela sezona cvetnega prahu plevela, kot sta pelin in ambrozija. Sezona cvetenja pelina traja od začetka julija do konca septembra, medtem ko se cvetni prah ambrozije pojavlja v podobnem časovnem okviru.

Sodišče je trem nabornikom izreklo zaporne kazni in globe zaradi nečloveškega ravnanja z žanjci med trgatvijo v Šampanji leta 2023, pri čemer so bili zabeleženi tudi smrtni primeri. Primer je bil označen kot 'trgatev sramote', saj je opozoril na izkoriščanje delavcev pri pridelavi luksuznega šampanjca.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

V Welsu v Avstriji se bo 11. septembra začelo sojenje proti 20-letnemu vozniku, ki je 31. januarja na avtocesti B1 pri Wels-Westu s policijo izzval divjo pregonjo. Voznik se bo moral zagovarjati zaradi poskusa umora, žrtve pa so njegova sopotnica in policisti.

V Nemčiji se je začelo sojenje dvema zaposlenima na železnici po tragični železniški nesreči pri Garmischu, v kateri je umrlo pet ljudi, več pa je bilo poškodovanih. Sojenje bo preučilo odgovornost osebja in vpliv nesreče na ugled Deutsche Bahn.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.