APDEJT.si

Ukrajina je uspešno začela prvič uvažati plin iz Azerbajdžana preko Transbalkanske plinske poti. Državna energetska družba Naftogaz je sklenila prvo pogodbo o nakupu s podjetjem SOCAR Energy Ukraine, hčerinskim podjetjem azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR. Prve testne dobave so strateško pomembne za pripravo Ukrajine na zimsko sezono 2025-2026, saj gre za uporabo novega plinskega koridorja za državo.

Izraelski obrambni minister Jisrael Kac je mesec dni po prenehanju 12-dnevne vojne z Iranom zagrozil vrhovnemu iranskemu voditelju, ajatoli Aliju Hameneiju. Kac je izjavo podal med obiskom letalske baze Ramon na jugu Izraela, kot poroča The Times of Israel.

Tajska in Kambodža sta po tridnevnem obmejnem oboroženem konfliktu, ki je zahteval več kot 30 življenj, dosegli dogovor o začetku pogovorov o premirju. Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da bosta državi nemudoma začeli mirovna pogajanja. Do zaostrovanja napetosti je prišlo na obmejnem območju med državama.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izjavila, da nevtralnost sama po sebi ne zagotavlja več varnosti države. V intervjuju za nemški časnik je poudarila, da Avstrija razmišlja o opustitvi nevtralnega statusa in morebitnem vstopu v NATO, kar je posledica ruske zunanje politike in varnostnih skrbi.

Po poročilih je ameriški predsednik Donald Trump "izgubil potrpežljivost" glede reševanja ukrajinske krize in želi od Moskve videti konkretne ukrepe za končanje konflikta. Medtem ko Trump še naprej izraža zanimanje za mirno rešitev, se je ameriška satirična oddaja "South Park" v svoji najnovejši epizodi lotila brezkompromisne satire, v kateri se norčuje iz Trumpa v postelji s Satanom.

Gruzijski veleposlanik v Azerbajdžanu, Zurab Pataradze, je po mladinskem forumu Azerbajdžan-Gruzija v Bakuju dejal, da se odnosi med državama krepijo. Forum je potekal v Bakuju in je namenjen krepitvi sodelovanja med mladimi obeh držav.

Hikmet Hajijev, pomočnik predsednika Azerbajdžana in vodja oddelka za zunanjepolitična vprašanja Predsedniške administracije, je v intervjuju za "Berliner Zeitung" komentiral govorice o morebitni vpletenosti ZDA v projekt Zangazurskega koridorja. Poleg tega je poudaril, da vprašanje odškodnine, ki jo mora Armenija plačati Azerbajdžanu za škodo, ocenjeno na skoraj 150 milijard dolarjev, trenutno ni na dnevnem redu pogajanj med državama.

Hikmet Hajijev, pomočnik azerbajdžanskega predsednika in vodja oddelka za zunanjo politiko predsedniške administracije, je v intervjuju za nemški "Berliner Zeitung" izrazil željo Azerbajdžana po izbrisu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Minsk skupine iz zgodovine. Poudaril je, da vojaški spopad ali eskalacija med Armenijo in Azerbajdžanom nista na dnevnem redu. Hkrati je ponudil Baku kot morebitno prizorišče pogajanj med Kijevom in Moskvo, če bi obe strani izrazili pripravljenost. Hajijev se je odzval tudi na poročila o vlogi ameriškega podjetja v projektu Zangezurskega koridorja. Nazadnje je omenil, da Azerbajdžan od Rusije pričakuje zagotavljanje pravičnosti glede incidenta, povezanega z letalom AZAL.

Azerbajdžanski uradnik Hikmet Hajijev je trdil, da USAID v Južnem Kavkazu nikoli ni izvajal humanitarne dejavnosti. Poudaril je tudi, da nekateri vplivni evropski mediji, vključno z nemškimi, izvajajo usmerjeno protiazbajdžansko propagando. Hajijev je omenil tudi razkritja Trumpove administracije o domnevnih prikritih operacijah USAID-a v povezavi s prejšnjo administracijo. Modern.az poroča, da je Hajijev te izjave podal v Azerbajdžanu.

Obstaja splošno soglasje glede srečanja med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom v Istanbulu, kar je potrdil turški zunanji minister Hakan Fidan. Podobno je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan izrazil željo po organizaciji srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Istanbulu, da bi razpravljali o konfliktu v Ukrajini.

Analitik Thomas de Waal iz Carnegie Endowmenta je za Meduza izjavil, da Rusija izgublja svoj vpliv na Južnem Kavkazu, kar naj bi se kazalo tudi v načrtih za strmoglavljenje armenskega premierja Pašinjana. Medtem je bil Mihail Gusman, namestnik generalnega direktorja TASS, odpuščen, kar nakazuje morebitne notranje napetosti ali spremembe v ruskih medijskih krogih.

Azerbajdžanski minister za zunanje zadeve, Ceyhun Bayramov, je sprejel slovaškega veleposlanika Milana Layčaka ob zaključku njegovega diplomatskega mandata v Azerbajdžanu. Poleg tega se je premier Azerbajdžana, Ali Asadov, sestal s somalijskim ministrom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje, Abdisalamom Abdi Alijem. Na srečanju so razpravljali o možnostih sodelovanja med Azerbajdžanom in afriškimi državami, s posebnim poudarkom na Somaliji.

Francosko kasacijsko sodišče je razveljavilo nalog za aretacijo nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada. Kljub tej odločitvi se lahko preiskava proti njemu nadaljuje, kot je poročala agencija AFP.

Azerbajdžan in Somalija sta raziskovala širok spekter možnosti za sodelovanje na različnih področjih. Vsebina obeh člankov se osredotoča na ta bilateralna prizadevanja za krepitev odnosov med državama, pri čemer obe državi vidita priložnosti za vzajemno korist v prihodnosti.

Delegaciji Irana, Velike Britanije, Francije in Nemčije sta se sestali v Istanbulu, da bi razpravljali o iranskem jedrskem programu. Iran je na srečanju izrazil upanje, da bo to priložnost za popravo stališč glede tekoče jedrske zadeve. Na pogajanjih Iran zastopata namestnika zunanjega ministra Medžid Tacht-Ravanči in Kazem Garibabadi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskyy je podpisal zakona o podaljšanju vojnega stanja in splošne mobilizacije v državi. Podaljšanje velja za obdobje 90 dni, začenši z 7. avgustom. Vladna odločitev bo vplivala na nadaljnje ukrepe v času trajajočega konflikta.

Odhajajoči izraelski veleposlanik v Azerbajdžanu, George Deek, je poudaril ključno vlogo Azerbajdžana pri zbliževanju Izraela in Turčije. Med svojim slovesom je Deek pohvalil azerbajdžanski model multikulturalizma in strpnosti, pri čemer je navedel primer predsednika Ilhama Alijeva, ki je leta 2019 izjavil, da se Jud v Bakuju počuti varneje kot v Parizu. Veleposlanik je poudaril tudi širitev sodelovanja med državama na področjih, kot so izobraževanje, medicina, namakanje, kmetijstvo, kibernetska varnost in tehnologija, pri čemer je odprtje azerbajdžanskega veleposlaništva v Tel Avivu leta 2023 označil za pomembno prelomnico v 30-letnih odnosih.

Predsednica Nacionalne skupščine Azerbajdžana, Sahiba Gafarova, je poslala uradna pisma sožalja predsednici Svetu federacije Zvezne skupščine Rusije, Valentini Matvijenko, in predsedniku Državne dume, Vjačeslavu Volodinu. Gafarova je izrazila globoko sožalje ob nedavni letalski nesreči v Rusiji.

Naslednji krog jedrskih pogajanj med Iranom in "evropskim trojčkom", ki ga sestavljajo Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija, se je danes začel v Istanbulu. Srečanje poteka v turškem mestu, ki je postalo pomembno prizorišče teh pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bodo ruski pogajalci začeli razpravljati o možnem srečanju s predsednikom Vladimirjem Putinom, ob tem pa je omenil tudi vlogo Donalda Trumpa pri posredovanju. Medtem je Kremlj sporočil, da se bodo potrudili izogniti splošni mobilizaciji, zlasti v velikih mestih, ter da naj bi se namesto tega zanašali na prihod deset tisočev Severnih Korejcev. Vendar pa Kremlj meni, da je neposredno srečanje med Putinom in Zelenskim malo verjetno pred avgustom, kot je predlagala Kijev.