APDEJT.si

Estonija je izgnala ruskega diplomata Dmitrija Prilepina, prvega sekretarja ruskega veleposlaništva v Talinu, in ga razglasila za persono non grata zaradi domnevnega vmešavanja in spodkopavanja estonske družbe in ustavne ureditve. Rusija je obljubila, da bo sprejela povračilne ukrepe.

Tulsi Gabbard, direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe, je sporočila, da je Velika Britanija umaknila zahtevo po 'zadnjih vratih' v šifrirane podatke Applovih uporabnikov, shranjene v oblaku, po pritisku ZDA. S tem so ameriški uporabniki Applovih naprav pridobili večjo zasebnost podatkov.

Velika Britanija in Francija sta Poljski ponudili pomoč v obliki lovskih letal Eurofighter in Rafale, potem ko so neznani droni kršili poljski zračni prostor. Ministrstvo za obrambo Poljske je potrdilo ponudbo, ki naj bi okrepila vzhodni bok zveze NATO.

Bolgarija in nemški Rheinmetall bosta v Bolgariji zgradila dva obrata obrambne industrije. Eden od njiju bo največja tovarna smodnika v Evropi, drugi pa obrat za proizvodnjo 155-milimetrskih artilerijskih granat po standardih Nata. To je naznanil vodja stranke Državljani Evrope za razvoj Bolgarije (Gerb) in nekdanji premier Bojko Borisov.

Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.

Pentagon je z družbo Raytheon Technologies podpisal pogodbo v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev za proizvodnjo raket zrak-zrak srednjega dosega AMRAAM za Ukrajino in 18 drugih zavezniških držav. Rakete so namenjene uporabi v lovcih F-16 in sistemih zračne obrambe NASAMS. Proizvodnja raket bo potekala tudi v Arizoni.

Nemčija se je odločila izvesti obsežno preoborožitev države z namenom, da bi ustvarila najmočnejšo vojsko v Evropi. Po poročanju Berliner Zeitung (BZ) so nemške oblasti že začele s preoborožitvijo Bundeswehra. Nemčija načrtuje, da bo v obrambnih izdatkih prehitela druge države članice Nata.

Predstavljene so bile podrobnosti ameriškega protiraketnega sistema "Zlata kupola", ki bo imel štiri obrambne sloje (en vesoljski in tri zemeljske) z enajstimi baterijami na celini, Aljaski in Havajih. Projekt naj bi stal približno 175 milijard dolarjev. Strokovnjak Aleksander Mihajlov je izrazil mnenje, da projekt krši mednarodne sporazume o prepovedi orožja v vesolju in da gre za piar projekt Donalda Trumpa.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je nadzoroval končni preizkus motorja na trdo gorivo za medcelinske balistične rakete (ICBM). Državni mediji so poročali, da je Kim s pomočjo daljnogleda opazoval plamen med preizkusom motorja.

Ameriška mornarica je v vojaško bazo v Grenlandiji premestila letalo Boeing E-6B Mercury, znano kot letalo "sodnega dne". Letalo, ki služi kot zračni komandni center, bo izvajalo rutinske operacije in vaje s strateškimi jedrskimi podmornicami v Atlantskem in Tihem oceanu. Po poročanju revije Newsweek je letalo namenjeno za upravljanje, komunikacijo in nadzor nad podmornicami, ki nosijo jedrsko orožje.

Kitajska je na paradi 3. septembra, posvečeni 80. obletnici zmage nad Japonsko in koncu druge svetovne vojne, predstavila najnovejše orožje. Satelitski posnetki so razkrili prisotnost protiladijskih in balističnih raket ter bojnih brezpilotnih letal, s čimer je Kitajska svetu demonstrirala svojo vojaško moč. Po navedbah Bloomberga naj bi to orožje predstavljalo grožnjo za ZDA.

Vladimir Putin je pohvalil rusko-kitajske odnose kot 'izjemno visoke' in se srečal s 'starim prijateljem' Xi Jinpingom, pri čemer sta poudarila njuno naraščajoče sodelovanje in skupno odgovornost za ohranjanje zgodovinskega spomina na žrtve v boju proti fašizmu v Evropi in Aziji. Gazprom je podpisal novo pogodbo o dobavi plina.

Kitajska je gostila vrh voditeljev Xija Jinpinga, Vladimirja Putina in Kim Jong-una ob 80. obletnici konca kitajsko-japonske vojne. Voditelji so se udeležili vojaške parade na Trgu nebeškega miru, s čimer je Kitajska pokazala svojo vojaško moč. Zahod je zaradi tega srečanja izrazil zaskrbljenost.

Po besedah Donalda Trumpa so ZDA v južnem Karibskem morju izvedle vojaško operacijo, v kateri so potopile ladjo in ubile 11 domnevnih narkoteraoristov, povezanih z venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua. Napad je sprožil kritike, Gustavo Petro ga je označil za umor. Daniel Ortega, predsednik Nikaragve, je dejal, da gre za poskus ZDA, da bi destabilizirale vlade v Latinski Ameriki.

Kitajska je na vojaški paradi v Pekingu, posvečeni 80. obletnici zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni, predstavila najnovejše vojaško orožje, vključno s hipersoničnimi in balističnimi raketami. Parado si je ogledalo 10.000 ljudi, udeležili pa so se je tudi voditelji in predstavniki iz 26 držav, med njimi Putin, Kim in nekdanji premier Viktorije Daniel Andrews. Med parado je prišlo do rokovanja med voditeljem Severne Koreje Kim Jong-unom in predsednikom južnokorejskega parlamenta U Won-šikom.

Ameriška uprava za varnost v cestnem prometu (NHTSA) je sprožila preiskavo več kot 1,4 milijona vozil Honda in Acura v ZDA. Razlog za preiskavo so poročila o odpovedih motorjev, ki jih pripisujejo okvaram ležajev ojnice. Poročali so o več kot 3.000 primerih težav.

Pentagon je predstavil arhitekturne podrobnosti štirislojnega raketnega obrambnega sistema 'Zlata kupola', ki bo vključeval štiri plasti: eno v vesolju in tri na kopnem. Razkrito je bilo, da bo sistem vključeval 11 baterij kratkega dosega, nameščenih po ZDA, Aljaski in celo na srednjem zahodu ZDA.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je odpustil vodjo obveščevalne agencije DIA, generala Jeffreyja Kruseja, in še dva visoka vojaška poveljnika. Razlog naj bi bila ocena agencije, da so junijski ameriški napadi na iranske jedrske objekte povzročili le omejeno škodo, kar je razjezilo predsednika Trumpa.

Iran je blizu dogovora z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) o novem okviru sodelovanja, medtem ko se pogovori z ZDA odvijajo v novi obliki. Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je poudaril pomen varnostnega sodelovanja z Irakom in spoštovanje varnostnega sporazuma med državama. Irak in Iran sta izpostavila nadaljevanje varnostnega sodelovanja.

Velika Britanija je opustila svojo zahtevo, da bi Apple omogočil 'zadnja vrata' za dostop do šifriranih podatkov uporabnikov, shranjenih v oblaku. Odločitev je bila objavljena preko Tulsi Gabbard. Razlogi za umik zahteve niso bili specificirani v poročilih.