APDEJT.si

Francosko pravosodje je ponovno odprlo preiskavo v primeru smrti Krisztine Rady, nekdanje žene pevca Bertranda Cantata, ki naj bi se leta 2010 obesila. Odločitev tožilstva v Bordeauxu je sledila predvajanju dokumentarnega filma na Netflixu, ki naj bi ponovno osvetlil morebitne nasilne dejanje Cantata pred ženino smrtjo. Tožilstvo namerava ponovno zaslišati ključne osebe, vpletene v primer.

Svojci Virginie Giuffre, ene glavnih tožnic v primeru zoper Jeffreyja Epsteina, so izrazili ogorčenje, ker je ameriška vlada objavila intervju z Ghislaine Maxwell. Menijo, da je s tem zaupnici spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina omogočeno, da "prepiše zgodovino" primera.

Španski klub Villarreal CF se je dogovoril za prestop Thomasa Parteya iz Arsenala. Partey se je v torek pojavil pred sodiščem v Veliki Britaniji zaradi obtožb o posilstvu in spolnem napadu ter bil izpuščen proti varščini. Kljub obtožbam naj bi se Partey pridružil evropskemu klubu.

Nekdanji policist ZDA je bil obsojen na skoraj tri leta zapora zaradi kršitve pravic Breonne Taylor, ki je bila ustreljena med policijsko racijo v njenem domu ob polnoči z nalogom za vstop brez opozorila. Uboj temnopolte ženske v Kentuckyju je sprožil val protestov po ZDA.

Nekdanji namestnik načelnika novozelandske policije, Jevon McSkimming, je bil obtožen posedovanja otroške pornografije in zoofilije. McSkimming je bil suspendiran decembra 2024, ko se je začela preiskava proti njemu. Aretiran je bil že junija, obtožen pa je osmih točk obtožnice. Sodniki so medijem do nedavnega prepovedali razkritje njegovega imena. Po plačilu varščine je bil izpuščen, pred sodišče pa se mora vrniti novembra.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo kmalu nastopil zaporno kazen. Obsojen je bil na pet let zapora zaradi združbe za izvrševanje kaznivih dejanj v zvezi s financiranjem iz Libije. Datum in kraj prestajanja kazni je izvedel na srečanju z Nacionalnim finančnim tožilstvom.

Sirski organi so izdali arestni nalog za nekdanjega predsednika Bašarja al Asada več kot devet mesecev po njegovem odstopu z oblasti. Aretni nalog je bil izdan na ukaz sodnika 27. septembra.

V Gazi je bilo ubitih najmanj 66.097 Palestincev, 168.536 pa ranjenih. Odbor za nacionalno varnost Knesseta je potrdil predlog zakona o smrtni kazni za palestinske zapornike, ki so obsojeni terorizma. Flotilja pomoči za Gazo bo v naslednjih 48 urah v živo prenašala morebitne izraelske napade.

Jeffrey Epstein naj bi se bal Donalda Trumpa in verjel, da je 'zmožen narediti karkoli'. Po poročilih naj bi Epstein menil, da ga je Trump 'izdal' FBI-ju. Donald Trump je obtožil Jeffreyja Epsteina, da mu je kradel mlade uslužbenke iz njegovega posestva.

Odločitev Christiana Estrosija, da poimenuje prostor pred policijskim hotelom v Nici po Nicolasu Sarkozyju, je sprožila val ogorčenih odzivov, od PCF do LFI in lokalnih skupin. Sarkozy je obsodbo zaradi libijskega financiranja označil za krivico in kritiziral sodnike. Predsednik Macron je obsodil grožnje sodnici, ki je obsodila Sarkozyja.

Sodnik v Belfastu je nekdanjega britanskega padalca, znanega kot Vojak F, oprostili obtožb umora neoboroženih civilistov med pokolom Krvave nedelje leta 1972 v Severni Irski. Bil je edini vojak, ki je bil obtožen v povezavi s tem dogodkom.

Francosko sodišče je zavrnilo sojenje Agathe Habyarimana, vdovi nekdanjega ruandskega predsednika, glede obtožb o vpletenosti v genocid nad Tutsiji leta 1994. Pariški preiskovalni sodniki so odredili ustavitev postopka, s čimer se je po več letih pravnega spora med preiskovalnimi sodniki in nacionalnim protiterorističnim tožilstvom močno zmanjšala verjetnost, da bo Habyarimana kdaj stopila pred sodišče. Tožilstvo jo je želelo preganjati zaradi pomoči in podpore pri genocidu.

OpenAI je napovedal uvedbo sistema starševskega nadzora v ChatGPT, kar je odziv na pritožbe staršev v ZDA, ki trdijo, da je orodje za umetno inteligenco njihovim otrokom posredovalo podrobna navodila za samomor oziroma jih celo spodbujalo k temu dejanju. Starši bodo lahko nadzirali, kako ChatGPT odgovarja njihovim najstnikom.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja so se okrepile grožnje sodnikom, ki jih je Emmanuel Macron označil za nedopustne. Elizejska palača je obsodila "nedopustne napade in grožnje s smrtjo" proti sodnikom. Macron je od ministra za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahteval, da se storilci identificirajo in hitro preganjajo. Dominique de Villepin je kritiziral napade na neodvisnost pravosodja.

Ryan Routh, 59-letnik, je bil spoznan za krivega poskusa atentata na Donalda Trumpa na igrišču za golf na Floridi. Po razglasitvi sodbe se je Routh v sodni dvorani poskušal zabosti v vrat s pisalom. Sojenje je potekalo burno, Routh pa se je branil sam, kar je večkrat povzročilo opozorila sodnika. Tožilstvo je trdilo, da je Routh umor načrtoval več tednov.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je pritožil na obsodbo na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara, s katerim naj bi se obdržal na oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Njegova obramba želi popraviti "dvoumnosti, opustitve, protislovja in nejasnosti" v sodbi vrhovnega sodišča. Bolsonaro ostaja v hišnem priporu, dokler sodišče ne odloči o pritožbi. Ne bo ga mogoče zapreti, dokler ne bodo izčrpane vse možnosti pritožbe.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora zaradi zarote in nezakonitega financiranja njegove uspešne predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sodba pariškega sodišča je zgodovinska, saj je Sarkozyja spoznalo za krivega združbe za izvrševanje kaznivih dejanj, vendar ga je oprostilo obtožb korupcije. Kljub obsodbi Sarkozy zanika obtožbe in napoveduje pritožbo. Njegova žena Carla Bruni mu stoji ob strani. Podpora desnice je po obsodbi deljena, nekateri pa pozivajo k pritožbi.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega zarote v zvezi z milijoni evrov nezakonitih sredstev, ki jih je prejel od pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija za financiranje svoje kampanje leta 2007. Pariško kazensko sodišče ga je oprostilo vseh drugih obtožb. Sarkozy je izjavil, da je nedolžen, in napovedal pritožbo. Njegova žena Carla Bruni-Sarkozy je po razglasitvi sodbe burno reagirala.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.