APDEJT.si

Odbor za nadzor predstavniškega doma je sporočil, da bo prejel zvezne dokumente, povezane z Jeffreyjem Epsteinom, in da jih bo po potrebnih redakcijah, namenjenih zaščiti žrtev in občutljivih informacij, del javno objavil. Ministrstvo za pravosodje se je obvezalo, da bo izpolnilo zahtevo odbora po dokumentih.

Predsednik Volodimir Zelenski se je znašel sredi največje politične krize od začetka mandata zaradi svoje odločitve o omejitvi neodvisnosti protikorupcijskih agencij. V Kijevu so izbruhnili množični protivladni protesti, medtem ko zahodni zavezniki pozivajo ukrajinskega predsednika, naj premisli svojo potezo. Podobni protesti potekajo tudi v drugih ukrajinskih mestih, zaskrbljenost nad potezo pa izražajo tudi nekateri najbližji kijevski zavezniki.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Francoska vlada načrtuje začasno prepoved spletnega trgovca Shein zaradi prodaje spolnih lutk, ki imajo otroške poteze. Hkrati pa je podjetje v Parizu odprlo svojo prvo trgovino.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval k preiskavi ameriških vojaških napadov na plovila v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu, ki naj bi prevažala droge iz Južne Amerike. Türk je te napade označil za 'nesprejemljive'. To je prva tovrstna obsodba s strani Združenih narodov.

Po obtožbah mlade ženske o posilstvu na sodišču v Bobignyju sta bila dva policista suspendirana in pridržana. Pariško tožilstvo je prevzelo primer, preiskavo pa vodi IGPN. Laurent Nunez je dejal, da so obtožbe, če se izkažejo za resnične, izjemno resne in nesprejemljive.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé.

Pred začetkom prestajanja zaporne kazni je Nicolas Sarkozy obiskal Emmanuela Macrona v Elizejski palači. Macron je srečanje označil za normalno s človeškega vidika. Louis Aliot, podpredsednik RN, je srečanje kritiziral. Minister za pravosodje Gérald Darmanin je napovedal obisk Sarkozyja v zaporu La Santé, da bi zagotovil njegovo varnost.

Nekdanji učiteljici Abigail Zwerner je porota v Virginiji dodelila 10 milijonov dolarjev odškodnine. Zwernerjevo je leta 2023 ustrelil eden od njenih šestletnih učencev. Krogla ji je šla skozi roko in nato za las zgrešila srce. Tožbo je vložila zaradi malomarnosti pomočnika ravnatelja šole.