APDEJT.si

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

V Boliviji so aretirali enega od domnevnih "intelektualnih" avtorjev smrtonosne zasede v Llallagui, v kateri so bili ubiti trije policisti. Preiskava je doslej povezala 22 oseb z nasilnim obleganjem in zločini med protesti. Medtem so v Panami razbili domnevno tolpo v Puerto Caimitu, katere člani so povezani z umori, napadi, drogami in drugimi nasilnimi dejanji.

Brazilija je uradno zahtevala od podjetja Meta, lastnika Instagrama, Facebooka in WhatsAppa, da odstrani chatbote, ki posnemajo otroke in so sposobni seksualnih namigovanj.

V Španiji, natančneje v Valencii, je sodnica, ki vodi preiskavo o poplavah DANA, potrdila, da je bila tarča 'grozljive seksistične' kampanje blatenja, ki jo skuša odstaviti s primera. Poleg tega je sodnica odredila, da bo predsednik hidrološke konfederacije Júcar, Miguel Polo, 19. septembra pričal kot priča v Catarroji glede upravljanja z DANO. S tem se nadaljujejo preiskave o odzivu na katastrofalne poplave.

Protesti v Peruju, ki so se začeli pred mesecem dni zaradi pokojnin in plač mladih, so se razširili na širša vprašanja, kot sta kriminal in korupcija. Predsednik Jerí se je odzval na pritisk in dejal, da je njegova odgovornost ohranjati stabilnost države. Njegova vlada se sooča s poskusom nezaupnice le nekaj dni po prevzemu položaja.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Donald Trump je sporočil, da bo od pravosodne ministrice Pam Bondi zahteval preiskavo povezav Jeffreya Epsteina z različnimi osebami.

Ukrajinska ministra za energijo, Svitlana Hrynchuk, in pravosodje sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila zaradi obsežnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Preiskava korupcije se širi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsodba je sprožila diplomatsko krizo z Združenimi državami in ponovno odprla politične delitve. Washington naj bi obsodbo kritiziral in napovedal povračilne ukrepe.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Po obsodbi Jairja Bolsonara zaradi poskusa državnega udara so se pojavili različni odzivi. Njegov sin, senator Flávio Bolsonaro, je izrazil ogorčenje nad sodbo in napovedal, da je ne bodo sprejeli ter se bodo borili do konca. Lula da Silva je dejal, da vsak sodnik vidi, kar želi videti. Bolsonaro in njegovi zavezniki pa bodo morali plačati 30 milijonov realov zaradi uničenja 8. januarja.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

Po mnenju novinarja Raymunda Riva Palacio, je aretacija nekdanjega direktorja Pemexa, Carlosa Treviña, v Združenih državah Amerike prišla kot 'balzam' za vlado 4T, saj naj bi bila politična distrakcija.

Ameriška sodnica Loretta Preska je v torek odredila, da mora Argentina predati pogovore in elektronsko pošto Luisa Caputoja, sedanjega ministra za gospodarstvo, in Sergia Masseja, nekdanjega ministra, v okviru tožbe glede podržavljenja naftnega podjetja YPF. Odločitev sodnice Preska, ki je sprejela zahtevo tožnikov, je ključna za dokazovanje, da sta bila YPF in centralna banka »alter ego« Argentine. Država se zdaj sooča z obveznostjo plačila 16,1 milijarde ameriških dolarjev odškodnine.