APDEJT.si

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je konec lanskega leta načrtovala atentat na izraelsko ambasadorko v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Združene države Amerike in Izrael obtožujejo Iran načrtovanja atentata, vendar so mehiške varnostne službe zaroto preprečile. Trenutno ne obstaja nobena neposredna grožnja.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Rusija je sporočila, da so njene enote zavzele tri dodatne vasi v Ukrajini, medtem ko Ukrajina krepi svoje položaje v strateško pomembnem mestu Pokrovsk, kjer so se infiltrirale ruske enote. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da ima Ukrajina pravico napadati ruske cilje kjerkoli v Evropi.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Google je izdal nujno opozorilo vsem uporabnikom brskalnika Chrome, saj so potrdili, da potekajo hakerski napadi, ki izkoriščajo novo odkrito varnostno ranljivost CVE-2025-13223. Uporabnikom svetujejo takojšnjo posodobitev brskalnika, da se zaščitijo pred morebitnimi zlorabami.

Članki obravnavajo možnost ruskega napada na NATO ozemlje, pri čemer izpostavljajo strateško pomembno, a demilitarizirano območje Svalbarda pod norveško suverenostjo. Mesto Longyearbyen, ki leži skoraj na pol poti med Severnim polom in ruskim polotokom Kola, kjer je sedež ruske jedrske flote, je potencialna točka udara. Obstaja celo simulacija, ki predvideva mesec in leto invazije.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Hamas je napovedal, da bo v soboto zvečer predal posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da se bo vojna s Hamasom končala po drugi fazi načrta, ki vključuje razorožitev Hamasa.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Izrael je izvedel zračni napad na južni del Libanona, pri čemer je ena oseba umrla, devet pa je bilo ranjenih. Napad naj bi bil usmerjen na cilje Hezbollaha. Po prvih podatkih je umrla ena oseba, osem pa je ranjenih.

Britanski obrambni minister je sporočil, da je ruska vohunska ladja vplula v britanske vode in usmerjala laserje v vojaške pilote. Britanska vlada je zaradi incidenta opozorila Rusijo, medtem ko britanska mornarica in letala RAF spremljajo gibanje ladje. V pripravljenosti so tudi "vojaške možnosti", če bi ladja postala grožnja.

V telefonskem pogovoru sta Volodimir Zelenski in Donald Trump razpravljala o morebitni dobavi raket dolgega dosega Tomahawk Ukrajini. Medtem sta si ukrajinske in ruske sile izmenjavale napade z droni. Zelenski je pogovor označil za "zelo pozitivnega".

Po tem, ko je Donald Trump podprl Ukrajino pri ponovni osvojitvi celotnega ozemlja, je Berlin pozval Evropo, naj poveča podporo Ukrajini. Trump je Rusijo označil za 'tigra iz papirja', kar je sprožilo odziv Moskve, ki želi dokazati nasprotno. Razlog za spremembo Trumpovega stališča naj bi bilo Putinovo zavajanje.

Donald Trump je dejal, da se s Putinom ne bo sestal, dokler ne bo ocenil, da obstaja dogovor o zagotovitvi miru v Ukrajini. Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je izjavil, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatski rešitvi za končanje vojne in da Zelenski priznava obstoj frontnih linij.

Poljska vojska je sporočila, da so njihova letala MiG-29 prestregla rusko letalo Il-20, ki je izvajalo izvidniško misijo v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem. Rusko letalo ni kršilo poljskega zračnega prostora, letelo pa je brez načrta leta.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".