APDEJT.si

Sedmerica ljudi, obsojenih za zločine proti civilnemu prebivalstvu, storjene leta 1992 na območju Lukavca, bo sredi meseca začela prestajati zaporne kazni. Osujeni so bili za nečloveško ravnanje, nezakonito zapiranje, mučenje in umore civilistov, ki so bili zaprti v objektih v Lukavcu od junija do oktobra 1992.

V številnih mestih po Srbiji so potekala zborovanja državljanov, ki nasprotujejo blokadam in želijo normalno življenje. Shodi, organizirani v približno 50 krajih, so se zaključili hitreje od pričakovanj. Po poročanju Blica so jih organizirali Vučićevi privrženci. Protestniki so nosili srbske zastave in transparente.

Hrvaška se sooča z družbenimi izzivi, vključno s pojavom nacionalističnih gesel na stadionih, kar odpira vprašanja o vzgoji in šolstvu. Medtem se hrvaška družba bori za ohranitev vrednot, za katere so se borili v devetdesetih letih. V športnem svetu, Hajduku grozijo težave, medtem ko Varaždin kaže močno igro. V Slavonskem Brodu pa je tragična smrt deklice zaradi opeklin sprožila obsodbo njenih staršev na zaporno kazen.

V Novem mestu se je zgodil grozljiv incident, v katerem je moški umrl po brutalnem pretepu. Po poročanju je oče prišel v Novo mesto, da bi pomagal svojemu sinu. Posnetek pretepa, ki se je zgodil v noči med četrtkom in petkom v Rozmanovi ulici, je pretresel javnost. Moški je bil hudo poškodovan in je kasneje umrl.

Črnogorska policija je v kraju Kavač aretirala dve osebi zaradi poskusa preprodaje manjšega pakiranja marihuane. Vrednost zasežene marihuane na plantaži v Crmnici je ocenjena na več kot pet milijonov evrov, na uličnem trgu pa bi dosegla okoli 10 milijonov evrov. Policija aktivno preiskuje in skuša identificirati vse osebe, povezane s proizvodnjo, predelavo in distribucijo droge.

Nekdanji general Vojske Jugoslavije, Nebojša Pavković, obsojen za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Kosovu, je bil predčasno izpuščen iz zapora na Finskem, kjer je prestajal 22-letno kazen. Odločitev o njegovi izpustitvi je sprejel Mehanizem za mednarodne kazenske sodišča v Haagu. Predsednik Srbije, Aleksandar Vučić, je izrazil zadovoljstvo ob njegovi izpustitvi in mu zaželel dolgo življenje ter boljše zdravje.

Na Finskem se je začelo sojenje kapitanu in dvema častnikoma tankerja Eagle S, ki jih obtožujejo, da so konec leta 2024 pretrgali pet podmorskih napajalnih in telekomunikacijskih kablov v Finskem zalivu. Preiskovalci trdijo, da je tanker med plovbo iz Rusije po dnu morja vlekel sidro in pretrgal štiri internetne kable ter električni kabel, ki povezuje Finsko in Estonijo.

Ameriške vojne ladje se približujejo vodam Venezuele v južnem Karibskem morju, kar je del prizadevanj administracije Donalda Trumpa za okrepitev boja proti trgovini z drogami. Mobiliziranih je več deset tisoč vojakov. Reuters, Al Jazeera in France 24 poročajo o tem dogodku.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je gibanje Antifa označil za domačo teroristično organizacijo. Po navedbah Bele hiše je do te odločitve prišlo po umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka. Ameriške oblasti lahko zdaj ukrepajo proti posameznikom, ki trdijo, da delujejo v imenu Antife. Ukaz Antifo označuje kot "militaristično, anarhistično podjetje, ki eksplicitno poziva k..."

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

Sarajevsko občinsko sodišče je policijskemu uslužbencu A. T. odredilo enomesečni pripor zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje spolne zlorabe otroka, starejšega od 15 let. Amar Turčalo je osumljen spolne zlorabe otroka v Federaciji Bosne in Hercegovine.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Pred začetkom prestajanja zaporne kazni je Nicolas Sarkozy obiskal Emmanuela Macrona v Elizejski palači. Macron je srečanje označil za normalno s človeškega vidika. Louis Aliot, podpredsednik RN, je srečanje kritiziral. Minister za pravosodje Gérald Darmanin je napovedal obisk Sarkozyja v zaporu La Santé, da bi zagotovil njegovo varnost.

V Višjem sodišču v Somboru se je začelo sojenje nekdanji policistki Kristini K. (46) iz Sombora, ki jo obtožujejo sodelovanja pri umoru slovenskega državljana. Po obtožnici naj bi Kristina K. umor zagrešila skupaj z bivšim partnerjem, truplo pa sta kasneje skrila s pomočjo drugega moškega.

Federalno tožilstvo je Vrhovnemu sodišču Federacije BiH predlagalo, da se ugodi pritožbi na sodbo Kantonalnega sodišča v Tuzli proti Damirju Mehiću Bibiju. Za Mehića, ki je bil prvostopenjsko obsojen na 16,5 leta zapora zaradi umora Emirja Džinića in poskusa umora Naila Hodžića leta 2013 v Tuzli, tožilstvo zahteva višjo zaporno kazen.