APDEJT.si

Cristiano Ronaldo se je udeležil večerje v Beli hiši med obiskom savdskega princa Mohammeda bin Salmana pri Donaldu Trumpu. Ronaldo je posnel selfi, ki je postal viralen. Na dogodku je bila prisotna tudi Georgina Rodríguez.

Donald Trump je med večerjo v Beli hiši s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom Savdsko Arabijo razglasil za pomembnega zaveznika ZDA, ki ni članica zveze NATO. Bin Salman se je zavezal k prizadevanjem za mir z Izraelom in Iranom ter poglabljanju gospodarskih vezi. Trump je ponovil trditev, da je ustavil vojno med Indijo in Pakistanom. Elon Musk se je udeležil večerje v Beli hiši, kar kaže na izboljšanje odnosov s Trumpom.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Brazilska vlada je zaprla Banco Master, banko z 16 milijardami dolarjev premoženja, zaradi preiskave prevar. Centralna banka je zasegla vse premoženje banke in njenih nekdanjih vodilnih. Banka, ki ima že mesece težave z likvidnostjo, je pod nadzorom državnega upravitelja. Stranke bodo poskušale povrniti denar preko zasebne ustanove, ki jo sponzorirajo druge banke.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.

Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.

Kanadska liberalna vlada je s tesno večino dveh glasov potrdila proračun v višini 141 milijard kanadskih dolarjev. Premier Mark Carney je dejal, da bo proračun okrepil gospodarstvo, ki mu grozijo ameriške carine. Potrditev proračuna, drugega največjega v kanadski zgodovini, je vladi omogočila, da se izogne predčasnim volitvam.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Sodišče v Riu de Janeiru je začasno ustavilo postopek stečaja telekomunikacijskega podjetja Oi, pri čemer se je sklicevalo na obstoječe javne pogodbe in menilo, da slabo upravljanje preprečuje okrevanje. Odločitev je bila sprejeta na podlagi pritožb bank Itaú in Bradesco, ki sta trdili, da uprava podjetja ni izpolnila načrta za finančno sanacijo in da bi bil stečaj preuranjen. S tem se podjetje vrača v postopek sodne poravnave.

Londonsko sodišče je razsodilo, da je avstralska rudarska družba BHP Group odgovorna za plačilo odškodnin stotisočim ljudem, ki jih je prizadela porušitev jezu v Braziliji leta 2015. Porušitev je povzročila najhujšo okoljsko katastrofo v državi, pri čemer so bile uničene domorodne skupnosti.

Združene države Amerike so uradno podprle načrt Južne Koreje o izgradnji jedrskih podmornic in izrazile podporo prizadevanjem Seula za pridobitev pravic do bogatenja urana in predelave izrabljenega jedrskega goriva. Državi sta tudi sklenili dogovore o trgovini in varnosti, ki vključujejo sodelovanje na področjih ladjedelništva, umetne inteligence in jedrske industrije.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Združene države Amerike so napovedale nove okvirne trgovinske sporazume z Argentino, Ekvadorjem, Gvatemalo in Salvadorjem, ki naj bi znižali tarife za nekatere prehrambene izdelke.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, ki ga je izpogajala skupina republikancev in senatorjev, povezanih z demokrati. Zakon podaljšuje financiranje vlade do konca januarja. Trump je konec zaustavitve označil za »zelo veliko zmago«.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal začasni proračun, ki ga je predhodno sprejel parlament, s čimer se je končala najdaljša blokada vladnih služb v zgodovini ZDA.

Konec najdaljšega zaprtja ameriške vlade v zgodovini bi pomenil olajšanje za mala podjetja, ki so odvisna od zveznih pogodb ali financiranja. Med sedemtedenskim zaprtjem so podjetja zmanjševala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, hkrati pa so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi.