APDEJT.si

Izraelska vojska je sporočila, da je Hamas predal Rdečemu križu v Gazi truplo, za katerega se domneva, da je pripadalo bolnemu talcu. Kot poroča AP, je to nadaljnji korak v skladu s premirjem, doseženim s posredovanjem ZDA. Vojska je v izjavi navedla, da so posmrtne ostanke vrnili v Izrael. Pred tem je Hamas vrnil Izraelu trupla 21 talcev v skladu s pogoji premirja, ki je stopilo v veljavo 10. oktobra. Če se potrdi, da je danes predano truplo truplo talca, ostaja v Gazi še šest trupel. Novica je bila objavljena po preiskavi v četrti mesta Gaza.

Ameriški kongres naj bi prihodnji teden glasoval o objavi dodatnih dokumentov, povezanih s preiskavo trgovine s spolnostjo, v katero je bil vpleten Jeffrey Epstein. Do glasovanja prihaja po več mesecev trajajočem odporu.

Kubanska vlada je potrdila izročitev kitajskega državljana Zhi Dong Zhanga Mehiki, ki je osumljen kot eden glavnih mednarodnih akterjev v trgovini s fentanilom. Zhang, ki je julija pobegnil iz hišnega pripora v Mehiki, je bil aretiran na Kubi 31. julija 2025 in predan ZDA. Meksiške oblasti so potrdile, da so pričakovale, da ga bo Kuba vrnila v državo.

V Španiji so aretirali Wilmerja Chavarrío, znanega kot 'Pipo', vodjo Los Lobos, največje in najmočnejše kriminalne združbe v Ekvadorju. Aretacija je bila izvedena v Malagi, Španija. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil aretacijo 'Fita', vodje Los Lobos.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Nicolas Sarkozy se je v torek predal v zaporu La Santé v Parizu, da bi začel prestajati petletno zaporno kazen zaradi nezakonitega financiranja svoje predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Vladimir Putin je priznal, da so ruske rakete zadele azerbajdžansko potniško letalo leta 2024. Po njegovih besedah naj bi do nesreče prišlo, ko so ostanki ruskih raket eksplodirali le nekaj metrov od letala. Do priznanja je prišlo med srečanjem s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim.

Portugalska policija je aretirala portugalsko-brazilskega državljana, Bruna Silvo, zaradi spodbujanja nasilja nad imigranti in groženj brazilski novinarki, ki dela v Portugalski. Osumljenec je na spletu ponujal 100.000 evrov nagrade za glavo novinarke Stefani Costa, dopisnice Opera Mundi. Pred tem je že bil aretiran moški, ki je ponujal denar za ubijanje imigrantov.

Najnovejša razkritja v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom in njegovo mrežo so sprožila politične odzive. Demokrati so objavili dodatne e-pošte, ki naj bi kazale na Trumpovo vpletenost, medtem ko je Trump odredil Ministrstvu za pravosodje in FBI preiskavo Epsteinovih povezav z demokrati, vključno z Billom Clintonom in finančnimi institucijami. Republikanka Marjorie Taylor Greene kritizira Trumpovo nasprotovanje objavi vseh dosjejev v zvezi z Epsteinovo preiskavo. V javnosti pa poteka razprava o tem, kateri medijski odziv na dogajanje je bil najbolj sporen.

Ameriška vojska je izvedla osmi udar na domnevno ladjo za tihotapljenje drog v vzhodnem Tihem oceanu. Sekretar za obrambo Pete Hegseth je potrdil, da je bil udar izveden v torek zvečer in da sta bila pri tem ubita dva človeka.

Predsednik Trump je po telefonskem pogovoru z županom Danielom Luriejem preklical napotitev zveznih agentov v San Francisco. Kljub temu so agenti Carinske in mejne zaščite ZDA še vedno prisotni v sosednji Alamedi, kjer jim je ameriška obalna straža zagotovila operativno bazo. Ta prisotnost vzbuja strahove pred morebitnimi prihodnjimi akcijami.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil izpuščen iz pariškega zapora La Santé, kjer je prestajal zaporno kazen od 21. oktobra. Izpustitev je odobrilo prizivno sodišče.

V eksploziji avtomobila v pakistanskem Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 je ranjenih. Eksplozija se je zgodila v bližini sodišča, kjer je samomorilski napadalec poskušal vstopiti, vendar mu to ni uspelo. Oblasti preiskujejo identiteto napadalca.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.