APDEJT.si

Donald Trump je predlagal mirovni načrt v 28 točkah za Ukrajino, kar je sprožilo ostre kritike. Kljub temu Trump ostaja optimističen glede pogovorov o miru, ukrajinski svet za nacionalno varnost pa napoveduje možnost srečanja Zelenskega s Trumpom v ZDA še ta mesec, kjer bi se dogovorili o mirovnem sporazumu z Rusijo.

Donald Trump razmišlja o neposrednem telefonskem pogovoru z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, medtem ko v Karibih poteka prikrita vojna. Cilj pogovora je ugotoviti, ali je še mogoč dogovor o izhodu iz krize, preden bi ZDA zašle v odprt konflikt z režimom, ki ga Washington označuje kot problematičnega. Novica prihaja v času ameriških vojaških operacij proti tihotapskim potem v Venezueli.

Donald Trump bo aprila obiskal Kitajsko po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom, v katerem sta voditelja razpravljala o trgovini, varnosti in prihodnjem državniškem obisku. Trump je sprejel povabilo na srečanje v Pekingu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Po poročilih naj bi predsednik Trump pripravljal označitev Muslimanske bratovščine za tujo teroristično organizacijo. Ukrep naj bi bil del Trumpove strategije v boju proti terorizmu.

Ukrajina naj bi se načeloma strinjala z bistvenimi točkami mirovnega načrta, ki ga podpira Trump, in čaka na odziv Rusije. Zelenski si prizadeva za čimprejšnje srečanje s Trumpom, da bi dokončno dorekel mirovni sporazum. Ukrajinski uradniki zavračajo ključne elemente Trumpovega načrta, vključno s priznanjem ruskih ozemeljskih pridobitev in omejitvami glede suverenosti, kot je članstvo v Natu.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je napovedala, da bo 5. januarja zapustila predstavniški dom po sporu z Donaldom Trumpom. Odločitev je sporočila v izjavi na družbenem omrežju X.

Dokument, ki naj bi bil mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo, je pricurljal v javnost. Načrt vključuje 28 točk in nakazuje, da je ukrajinski predsednik Zelenski popustil pritisku Washingtona. Poljska bi lahko bila zaradi načrta v težkem položaju, saj mir očitno ima svojo ceno.

Članki obravnavajo palestinsko vprašanje, pri čemer poudarjajo, da ne gre za abstraktni spor med dvema enakovrednima narativama, temveč za konkretno zgodbo ljudstva, ki je bilo prikrajšano za svojo zemljo, pravice in možnost samoodločbe. Poudarjajo, da Palestinci nikoli niso živeli izven nevarnosti, ker se niso nikoli odpovedali življenju v Palestini.

Sankcionirani ruski tanker za gorivo je nenadoma spremenil smer blizu Venezuele, potem ko mu je ameriška vojna ladja preprečila pot, poroča Bloomberg. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo.

Perujsko sodišče je izdalo mednarodno tiralico in odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara Pedra Castilla. Chávez se trenutno nahaja na mehiškem veleposlaništvu, kjer je zaprosila za azil.

V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.

V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.

Venezuelanski predsednik Nicolás Maduro je ponovil poziv k dialogu z ameriškimi uradniki, vključno s predsednikom Donaldom Trumpom, da bi se izognili morebitni vojni. Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore "iz oči v oči" in opozoril Trumpa pred uporabo vojaške sile. Medtem naj bi Trump odobril tajne operacije v Venezueli za povečanje pritiska na Madura, ZDA pa naj bi zbrale največjo pomorsko silo v Karibih od hladne vojne.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo, ki kaže, da je približno 840 milijonov žensk po svetu doživelo partnersko ali spolno nasilje. V Latinski Ameriki je ta številka pod globalnim povprečjem (23,5 %), v Kolumbiji pa je žrtev 29,8 % žensk. WHO poziva vlade k odločnejšim ukrepom proti nasilju.

Izraelski zračni napadi so bili izvedeni na begunsko taborišče v južnem Libanonu, kjer je umrlo 13 ljudi, ter na mesto Khan Younis v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 33 ljudi. Skupno je bilo v Gazi ubitih več deset Palestincev, vključno z ženskami in otroki, s čimer je Izrael že 394. kršil prekinitev ognja.