APDEJT.si

V ruskem raketnem napadu na vojaški vadbeni center v Ukrajini so bili ubiti najmanj trije ukrajinski vojaki, 18 pa jih je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah. Ukrajinska vojska je sporočila, da je sovražnik izstrelil rakete na območje ene od enot za usposabljanje.

Ekvador je evakuiral ranljiva območja na Galapaških otokih zaradi opozorila o cunamiju, ki ga je sprožil potres pri Kamčatki. V Srednji Ameriki so medtem ohranili stanje pripravljenosti zaradi morebitnih valov, visokih med 30 centimetri in enim metrom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal zakon, ki omogoča vpoklic oseb, starejših od 60 let, v vojsko. Kijev se namreč sooča s težavami pri privabljanju novih vojakov v luči ruske invazije. Ta poteza omogoča vstop prostovoljcem, starejšim od 60 let, v vojsko.

Kambodžanski in tajski vojaki so izmenjali strele na spornem območju ob meji obeh držav, kar je privedlo do zaostritve napetosti. Obe strani sta obtožili druga drugo, da je sprožila prvi strel, po tednih naraščajočih napetosti. Spopadi naj bi potekali v bližini templja Prasat Ta Muen Thom, ki je predmet spora med državama.

Združene države so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 322 milijonov dolarjev, vključno z raketami za zračno obrambo. Ta poteza sledi začasni prekinitvi nekaterih pošiljk orožja s strani Washingtona. Paket orožja naj bi okrepil ukrajinske obrambne zmogljivosti pred ruskimi napadi, čeprav bo dokončna odobritev še v rokah kongresa. Gre za drugo večjo prodajo orožja Ukrajini od začetka Trumpovega predsedovanja.

Poslanci v Izraelu so izglasovali poziv k pripojitvi Zahodnega brega, kar je Palestinska uprava obsodila kot "neposreden napad na pravice palestinskega naroda". Medtem v Gazi izraelske sile zanikajo obtožbe o "množični lakoti" in trdijo, da delujejo v skladu z mednarodnim pravom. Predsednik Isaac Herzog je Hamás obtožil, da skuša "sabotirati" distribucijo pomoči za oviranje izraelske ofenzive. Hkrati poročila navajajo, da je izraelska vojska od maja ubila več kot 1000 Palestincev, ki so iskali hrano in pomoč v Gazi, večinoma v bližini lokacij za pomoč, ki jih upravlja ameriški izvajalec. V Izraelu pa se stopnjujejo kritike vladavine premierja Netanjahuja zaradi vprašanja talcev, ki jih še vedno zadržujejo Hamas in druge skupine v Gazi.

Microsoft je lansiral varnostno popravilo za svojo programsko opremo SharePoint, vendar ta ni povsem odpravil kritične varnostne ranljivosti. Slednja je omogočila obsežne kibernetske napade na državne ustanove, univerze in vladne agencije. Microsoft je kitajske hekerje obtožil napadov na svoje stranke, pri čemer naj bi kibernetski kriminalci izkoriščali ranljivosti SharePointa za krajo občutljivih podatkov.

Rusija in Ukrajina sta se med tretjim krogom mirovnih pogajanj v Istanbulu, ki je trajal manj kot uro, dogovorili o izmenjavi 1.200 vojaških in civilnih ujetnikov na vsaki strani. Kljub temu dogovoru pa napetosti med državama ostajajo, saj niso dosegli dogovora o miru, ruski pogajalski vodja Vladimir Medinski pa je zavrnil možnost srečanja predsednikov Putina in Zelenskega, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum. Moskva je prav tako zavrnila kijevski predlog za predsedniško srečanje s Trumpom in Erdoganom.

Po opozorilu ZDA o 'potencialno nevarnih situacijah' za lete nad Venezuelo, se je še več letalskih družb pridružilo prekinitvi letov v to državo.

V južnem Libanonu sta umrla dva libanonska vojaka, dva pa sta bila ranjena, ko je med pregledom strmoglavljenega izraelskega drona prišlo do eksplozije. Do incidenta je prišlo v bližini kraja Nakura. Libanonski predsednik Joseph Aoun je izrazil obžalovanje, da vojska "ponovno" plačuje ceno za ohranjanje stabilnosti na jugu države.

Ukrajina je okrepila napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer se osredotoča na naftne rafinerije in druge ključne dele sektorja. Cilj teh napadov je prekinitev dobave goriva in vojakov na fronto. Zaradi tega se v Rusiji dvigujejo cene goriva in širi pomanjkanje. Rusija medtem preizkuša hipersonične rakete.

Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.

Predsednik Trump je načrtoval pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom o morebitnih ameriških vojaških napadih na tihotapljenje drog, vključno z napadi na narkotične čolne. To se je dogajalo medtem, ko je Venezuela zavračala obtožbe ZDA o terorizmu in zanikala obstoj narkokartela, ki ga je Trumpova administracija označila za teroristično organizacijo. Trump je razmišljal o nadaljnjih ukrepih proti Maduru.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, med njimi ruskega predsednika Vladimirja Putina, severnokorejskega voditelja Kim Jong-una in indonezijskega predsednika Prabowo Subiantoja, na veliko vojaško parado v Peking. Pričakuje se, da bo Kim Jong-un obiskal Kitajsko prvič po šestih letih, kar bo tudi njegovo prvo srečanje s toliko svetovnimi voditelji od prevzema oblasti leta 2011.

Južna in Severna Koreja sta se znašli v nevarnem položaju, kjer bi lahko že najmanjša napaka sprožila konflikt. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je opozoril, da je Korejski polotok v zelo nevarni situaciji, saj je zaupanje med državama skoraj izginilo, komunikacija pa je minimalna. Poudaril je, da je dialog med Seulom in Pjongjangom ključen.

Kitajska bo gostila severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in ruskega predsednika Vladimirja Putina na vojaški paradi v Pekingu, ki bo potekala ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Kitajski ambasador v Moskvi je srečanje med Putinom in Xi Jinpingom označil za prelomnico, ki bo okrepila odnose med državama. Pričakuje se, da bo parada potekala na Trgu nebeškega miru, udeležilo pa se je bo več kot 20 tujih voditeljev.

Vladimir Putin in Kim Džong Un bosta prisostvovala vojaški paradi v Pekingu ob obeležitvi konca druge svetovne vojne. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da se bo parade udeležilo 26 tujih voditeljev držav in vlad, med njimi pa ni pomembnih zahodnih voditeljev ali voditeljev iz Evropske unije, razen slovaškega premierja Roberta Fica.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un naj bi prihodnji teden obiskal Peking in se udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. To bo njegov prvi obisk na Kitajskem po letu 2019. Obstajajo tudi ugibanja o morebitnem tristranskem srečanju s Putinom in Xi Jinpingom.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un bo prihodnji teden obiskal Kitajsko, kjer se bo udeležil vojaške parade v Pekingu. To bo redek obisk v tujini za Kima, ki se bo srečal z voditelji Kitajske in Rusije, dveh najpomembnejših zaveznic Severne Koreje. Dogodek sovpada s prizadevanji Washingtona in Seula za izboljšanje odnosov s Severno Korejo. Kitajska bo parada organizirala v Pekingu.