APDEJT.si

Donald Trump je dejal, da ima obveznost tožiti BBC zaradi montaže svojega govora z dne 6. januarja. BBC naj bi pripravljal osebno opravičilo Trumpu, da bi se izognil tožbi. Stranka Reform UK se je umaknila iz BBC-jevega dokumentarca, ki ga je ustvarila družba, ki je stala za spornim programom o Trumpu.

Urad izraelskega predsednika Herzoga je potrdil, da je prejel Trumpovo pismo, v katerem ga poziva k pomilostitvi premierja Netanjahuja, ki je edini aktualni izraelski premier v zgodovini, ki mu sodijo. Netanjahu je obtožen goljufije, zlorabe zaupanja in sprejemanja podkupnin v treh ločenih primerih.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev premierja Benjamina Netanjahuja v zvezi z obtožbami o korupciji. Trump je primer označil za politični pregon. Po navedbah izraelske televizije Kan naj bi Trump v pismu Herzogu zapisal, da so obtožbe proti Netanjahuju "politične in neutemeljene" ter pozval k ustavitvi političnega pregona. Herzog je odgovoril, da mora vsak, ki želi pomilostitev, vložiti prošnjo v skladu z veljavnimi pravili.

Britanska medijska hiša BBC se je opravičila nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi sporne montaže njegovega govora v oddaji o vdoru v Kapitol. Trump je zagrozil s tožbo, vredno več milijard dolarjev, BBC pa se je sicer opravičila, vendar vztraja, da ni podlage za tožbo zaradi obrekovanja. BBC preučuje tudi drugi primer domnevno zavajajoče montaže Trumpovega govora. Kljub opravičilu Trump namerava tožiti BBC in zahtevati visoko odškodnino.

Najnovejša razkritja v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom in njegovo mrežo so sprožila politične odzive. Demokrati so objavili dodatne e-pošte, ki naj bi kazale na Trumpovo vpletenost, medtem ko je Trump odredil Ministrstvu za pravosodje in FBI preiskavo Epsteinovih povezav z demokrati, vključno z Billom Clintonom in finančnimi institucijami. Republikanka Marjorie Taylor Greene kritizira Trumpovo nasprotovanje objavi vseh dosjejev v zvezi z Epsteinovo preiskavo. V javnosti pa poteka razprava o tem, kateri medijski odziv na dogajanje je bil najbolj sporen.

Donald Trump je podpisal zakon, ki ameriškemu ministrstvu za pravosodje nalaga objavo vseh dosjejev v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom.

V Braziliji se je razplamtela razprava o odvzemu mandata poslanki Carli Zambelli, ki naj bi se o tem odločalo avgusta ali septembra. Hkrati je poslanka Sâmia Bomfim predlagala, da bi italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je razkril Zambellijino lokacijo, prejel častno državljanstvo. Medtem je v Hondurasu prišlo do incidenta v parlamentu, kjer je bil ranjen en posameznik, več poslancev pa pretepenih med protestom. V Dominikanski republiki pa se razprava o reformi kazenskega zakonika nadaljuje, pri čemer je predsednik poslanske zbornice Alfred Pacheco izrazil razočaranje nad načinom, kako so predsednikova žena in hčere izrazile zaskrbljenost glede predlaganih sprememb.

Donald Trump je poskušal preusmeriti pozornost z odredbo preiskave o povezavah med vodilnimi demokrati in obsojenim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil pod pritiskom zaradi blokiranja razkritja dokumentov v zvezi z afero Epstein, zato je fokus preusmeril na svojega predhodnika, nekdanjega predsednika Billa Clintona.

V Mehiki je reforma zakona o amparu sprožila polemike v senatu, saj je Morena priznala 'napako' v prehodnem členu, ki bi omogočal retroaktivno uporabo novega zakona. Opozicija zahteva ustavitev reforme. Predsednica Claudia Sheinbaum zaupa, da bodo poslanci popravili zakon. Poleg tega poslanci Morene in PT zahtevajo, da se rekrutiranje otrok in mladostnikov kriminalizira kot posebno kaznivo dejanje, saj menijo, da ni dovolj zaostriti kazni za korupcijo otrok v nasilnih dejavnostih, povezanih z organiziranim kriminalom. V Dominikanski republiki je Komisija za pravosodje predstavila poročilo o spremembi kazenskega postopka.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairju Bolsonaru je bila s strani sodnika vrhovnega sodišča Alexandra de Moraesa odrejena obvezna uporaba elektronske zapestnice. To sledi preiskavam njegovega doma, ki so se izvedle v sklopu sojenja zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara. Bolsonaro naj bi bil pod pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi si prizadeval za opustitev obtožnice in celo grozil z ukrepi proti sodniku vrhovnega sodišča in uvedbo visokih carin, če obtožnica ne bo umaknjena.

Obramba Jairja Bolsonara je zatrdila vrhovnemu sodišču, da Bolsonaro ni kršil previdnostnih ukrepov, ki jih je odredil minister Alexandre de Moraes, in vztraja, da je poročilo zvezne policije politično motivirano. Eduardo Bolsonaro je zavrnil navedbe v medijih, ki so izhajale iz uhajanja zaupnih podatkov med operacijami. Nekdanjega perujskega predsednika Martína Vizcarro so premestili iz zapora za nekdanje vladne uradnike v običajen zapor. Minister André Mendonça srhovnega sodišča je kritiziral aktivizem brazilskega sodstva in poudaril potrebo po samoomejevanju.

Minister Dias Toffoli s brazilskega vrhovnega sodišča (STF) je razveljavil vsa dejanja operacije Lava Jato in nekdanjega sodnika Sergia Mora proti João Vaccari Netu, nekdanjemu blagajniku PT. Toffoli je ugodil prošnji odvetnikov, da se Vaccariju razširijo prejšnje odločitve ministra. Minister Kassio Nunes Marques je glasoval za ohranitev odločitve Diasa Toffolija, ki je razveljavila dejanja operacije Lava Jato proti nekdanjemu ministru Antoniu Palocciju. STF je določil tudi datume sojenja Jairu Bolsonaru in njegovim zaveznikom zaradi poskusa državnega udara leta 2022.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začasno zapustil hišni pripor, da bi v bolnišnici v Brasílii opravil zdravstvene preglede zaradi kroničnega refluksa in nenehnega kolcanja, ki ga spremljata že od napada z nožem leta 2018. Medtem je brazilsko vrhovno sodišče določilo 2. september kot datum začetka sojenja Bolsonaru in sedmim zaveznikom, ki so obtoženi vodenja poskusa državnega udara.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Bolivijsko vrhovno sodišče je razveljavilo 10-letno zaporno kazen nekdanji začasni predsednici Jeanine Áñez, ki je bila obsojena zaradi domnevnega državnega udara leta 2019. Sodišče je odredilo njeno takojšnjo izpustitev iz zapora v La Pazu.

Nekdanji brazilski predsednik Michel Temer je pozval k "sobriedadi" in obsodil odločitev o revokaciji vizumov ministrov STF (Vrhovnega sodišča), ki jo je označil za "nedopustno". Poudaril je, da je treba izogibati povračilnim ukrepom proti sodstvu in da bi se morala brazilska vlada osredotočiti na dialog. Medtem pa v STF prevladuje napetost med sodniki glede primera nekdanjega predsednika Bolsonara in Trumpa, pri čemer nekateri sodniki zagovarjajo previdnost pri morebitni aretaciji Bolsonara zaradi nespoštovanja sodnih odred. Novica datira v 23. julij 2025, 23:00.

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesnih goljufij je sprožila burne odzive in razprave. Čeprav brazilski pravniki trdijo, da je obsodba Uribeja temeljila na pravnih podlagah in da je sodnica pokazala pogum pri odločitvi, je kolumbijski predsednik Gustavo Petro kritiziral veleposlaništvo ZDA zaradi vmešavanja v kolumbijsko pravosodje, kar kaže na zaostritev diplomatskih odnosov.

Ameriški kongres je potrdil predlog predsednika Donalda Trumpa o odvzemu 9 milijard dolarjev sredstev, kar vključuje tudi denar za medijske hiše NPR in PBS. Paket proračunskih rezov je bil sprejet z minimalno večino 216 proti 213 glasovom v predstavniškem domu, kljub nasprotovanju nekaterih republikancev, in je bil poslan v podpis predsedniku Trumpu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je proti brazilskemu sodniku vrhovnega sodišča Alexandru de Moraesu, ki je vodil pregon nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Sankcije, ki jih je napovedal Trump, naj bi vključevale zamrznitev premoženja sodnika. ZDA obtožujejo de Moraesa cenzure, samovoljnih pridržanj in kršitev človekovih pravic. To je prva tovrstna sankcija ZDA proti brazilskemu ministru, ki kaže na spor med nekdanjim ameriškim predsednikom in sedanjim brazilskim predsednikom Lulo da Silvo.

Nove informacije razkrivajo, da so sankcije, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, povzročile eskalacijo napetosti v Braziliji in celo vodile do grožnje z zaporno kaznijo za nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, kar nakazuje na pogajanja o "podvojitvi vložkov". Poleg tega je bil umaknjen vizum brazilskemu sodniku, ki je vodil primer proti Bolsonaru, obtoženemu poskusa državnega udara. Eduardo Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika, je kritiziral Romeuja Zemo in ga obtožil zagovarjanja "elite finančne druščine".