APDEJT.si

Predsednik Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli kot del širšega pritiska na režim Nicolása Madura, hkrati pa ni izključil možnosti napotitve ameriških kopenskih enot v državo. ZDA so okrepile vojaško prisotnost v Karibih. Maduro je ponovil poziv k dialogu in izrazil nasprotovanje stopnjevanju napetosti.

Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.

Kanadska liberalna vlada je s tesno večino dveh glasov potrdila proračun v višini 141 milijard kanadskih dolarjev. Premier Mark Carney je dejal, da bo proračun okrepil gospodarstvo, ki mu grozijo ameriške carine. Potrditev proračuna, drugega največjega v kanadski zgodovini, je vladi omogočila, da se izogne predčasnim volitvam.

Aukcijska hiša iz Neussa je nameravala na dražbi ponuditi judovsko zvezdo in dokumente zapornikov koncentracijskih taborišč. Po protestih iz Poljske ter s strani Auschwitz-komiteja in Inštituta Fritza Bauerja je bila dražba odpovedana.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

V Čilu bo potekal drugi krog predsedniških volitev, saj v prvem krogu nobena od kandidatov ni prejela večine glasov. V drugem krogu se bosta pomerila Jeannette Jara, kandidatka komunistične stranke, in José Antonio Kast, predstavnik desnice. Volitve so močno polarizirane.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovno obljubil, da bo nasprotoval vsakemu poskusu ustanovitve palestinske države. Izraelski minister za varnost pa je izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

V Španiji so aretirali Wilmerja Chavarrío, znanega kot 'Pipo', vodjo Los Lobos, največje in najmočnejše kriminalne združbe v Ekvadorju. Aretacija je bila izvedena v Malagi, Španija. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil aretacijo 'Fita', vodje Los Lobos.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil nasprotovanje ustanovitvi palestinske države po protestih koalicijskih partnerjev glede izjave ZDA o podpori poti do palestinske neodvisnosti. Minister za obrambo Israel Katz in minister za zunanje zadeve Gideon Saar sta prav tako poudarila, da Izrael ne bo sprejel palestinske države. Minister za varnost pa je celo izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta podrobno razpravljala o dogajanju na Bližnjem vzhodu, iranskem jedrskem programu in situaciji v Siriji.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je napadla rusko rafinerijo nafte v regiji Rjazan, blizu Moskve. Napad naj bi bil del prizadevanj za zmanjšanje sposobnosti Rusije za izstreljevanje raket in bomb. Ta napad se je zgodil dan po ruskih napadih na stanovanjske zgradbe v Kijevu, v katerih je umrlo sedem ljudi.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je potrdilo, da je prejšnji petek prejelo posmrtne ostanke 15 Palestincev, ki jih je Izrael vrnil v okviru dogovora o prekinitvi ognja, posredovanega s strani ZDA. S tem se je skupno število vrnjenih trupel povečalo na 330, vendar pa je bilo do sedaj identificiranih le 97, saj so bila mnoga trupla iznakažena do te mere, da jih družine niso mogle prepoznati.

Britanska medijska hiša BBC se je opravičila nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi sporne montaže njegovega govora v oddaji o vdoru v Kapitol. Trump je zagrozil s tožbo, vredno več milijard dolarjev, BBC pa se je sicer opravičila, vendar vztraja, da ni podlage za tožbo zaradi obrekovanja. BBC preučuje tudi drugi primer domnevno zavajajoče montaže Trumpovega govora. Kljub opravičilu Trump namerava tožiti BBC in zahtevati visoko odškodnino.

Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi urejanja njegovega govora z dne 6. januarja v oddaji Panorama, vendar zavrača njegovo zahtevo po milijardi dolarjev odškodnine. BBC je priznal, da je montaža ustvarila napačen vtis, da je Trump neposredno pozival k nasilnemu dejanju, in obljubil, da oddaja ne bo nikoli več predvajana. Medtem je nekdanja zvezda BBC kritizirala uredniško politiko hiše in jo označila za 'propagando'. Newsnight je prav tako obtožen selektivnega urejanja Trumpovega govora v zvezi z nemiri v Kapitolu.

BBC se je uradno opravičila Donaldu Trumpu zaradi montaže njegovega govora v dokumentarni oddaji Panorama, ki je ustvarila napačen vtis o njegovih namenih 6. januarja 2021. Kljub Trumpovi grožnji s tožbo v vrednosti milijarde dolarjev, BBC ne namerava plačati odškodnine.