APDEJT.si

Ameriška vojaška ladja, vodilni rušilec z vodenimi izstrelki USS Arleigh Burke (DDG-51), je v ponedeljek pristala v pristanišču Larnaka na Cipru. Ladja, poimenovana po admiralu Arleighu Burkeju, je del razreda Arleigh Burke. Obisk ameriške vojaške ladje je objavilo ameriško veleposlaništvo v Nikoziji.

Turški oklepnik AŞKAR-II, razvit v okviru turške obrambne industrije, je svoje prvo poslanstvo začel s podporo varnostnim silam v Turški republiki Severni Ciper (TRNC). Tako sta poročala portala gundemkibris.com in haberkibris.com, pri čemer sta se sklicevala na poročanje Anadolu Agency.

Minister za delo in socialne zadeve Sadık Gardiyanoğlu se je sestal s predstavniki Kmetijsko-obrtne zbornice (KTMMO) na čelu s predsednikom Ayerjem Yarkınerjem. Glavna tema pogovora je bila posodobitev in izboljšanje t.i. "Uredbe o nadzoru dvigal". Cilj je vzpostaviti trajen, vzdržen in sodobnim razmeram prilagojen predpis, ki bo zagotovil varnost in ustreznost dvigal.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Kljub prejšnji odpovedi srečanja med Trumpom in Putinom v Budimpešti, Rusija in Madžarska trdita, da se priprave nadaljujejo, čeprav je datum še negotov. Rusija bombardira Ukrajino in po besedah Zelenskega to kaže, da Rusiji ni do diplomacije. ZDA so sprostile ključne omejitve glede uporabe zahodnih raket dolgega dosega za Ukrajino, konkretno britanskih Storm Shadow za napade znotraj Rusije. Trump je prejšnji teden po telefonu govoril s Putinom, nakar je bilo napovedano srečanje v Budimpešti za pogovore o Ukrajini.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Donald Trump je pojasnil, da je odpoved srečanja z Vladimirjem Putinom posledica nesoglasij glede prekinitve ognja na trenutni frontni liniji v Ukrajini, ki jo Moskva zavrača. Volodimir Zelenski je izrazil podporo Trumpovemu predlogu o ustavitvi bojev na trenutnih linijah, kar je označil za dober kompromis.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.

Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriškega podjetja, ki proizvaja rakete Patriot in Tomahawk, in raziskoval možnosti sodelovanja pri proizvodnji. Vladimir Putin in Donald Trump sta se pogovarjala po telefonu, o vsebini pogovora ni podatkov.

Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Romunija je evakuirala vas blizu ukrajinske meje, potem ko je ruski napad z dronom povzročil požar na ladji s tekočim naftnim plinom v ukrajinskem pristanišču na Donavi. Romunske oblasti so ocenile požar tankerja s tekočim plinom kot neposredno nevarnost eksplozije.

Pred srečanjem med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, ki je predvideno, Trump še ni sprejel odločitve o morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Ukrajinska delegacija je pripravila predstavitev o potencialni uporabi teh raket za ameriškega predsednika.

Romunsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Vladimirja Gheorghievicha Lipaeva na pogovor v zvezi z dronom, ki je 10. novembra vstopil v romunski zračni prostor v Tulcei. Predstavili so mu obširne in trdne dokaze o kršitvi suverenosti Romunije. Obstaja možnost uvedbe sankcij.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.