APDEJT.si

Približno petnajst zahodnih držav je pozvalo mednarodno skupnost, naj utre pot za globalno priznanje palestinske države, medtem ko je Združeno kraljestvo napovedalo, da bo Palestino priznalo septembra, če Izrael ne bo izpolnil določenih pogojev. Premier Keir Starmer je potrdil to namero. Družine izraelskih talcev, ujetih v Gazi, so izrazile nasprotovanje tej nameri Francije in Združenega kraljestva, češ da bi to pomenilo nagrajevanje terorizma.

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) António Guterres je poudaril, da je palestinska država pravica in ne nagrada, medtem ko je petnajst zahodnih držav pozvalo k priznanju Palestine na ministrski konferenci v New Yorku, ki sta jo organizirali Francija in Savdska Arabija.

Dominikanska republika se uvršča med države z najnižjim indeksom podhranjenosti na svetu, je potrdila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) na vrhu OZN v Etiopiji. Poročilo 'Stanje prehranske varnosti in prehrane v svetu letos' (SOFI 2025), ki ga je predstavila OZN v Adis Abebi, kaže na rahlo izboljšanje svetovnih ravni lakote, čeprav še ne v zadostni meri. Dominikanska republika si prizadeva za dosego cilja 'nič lakote' in s tem zagotavlja temeljno pravico do prehrane.

Koordinacijski odbor za dialog o haitijski krizi in njenih posledicah za Dominikansko republiko se je sestal, da bi ocenil napredek in določil časovni načrt za pripravo končnega poročila. Po tednu dni od zaključka šestih tematskih miz so se člani odbora v prostorih Ekonomsko-socialnega sveta (CES) osredotočili na pripravo zaključkov in poročila, ki naj bi podrobno predstavilo nacionalni konsenz glede obvladovanja te krize.

V Čilu je 26. julija 2025 prišlo do političnega dogovora med Krščansko demokracijo in Komunistično stranko, kar predstavlja novost v političnem okolju, ki ga sicer zaznamuje vzpon skrajne desnice. Hkrati so se predsedniki Gabriel Boric, Pedro Sánchez, Lula, Gustavo Petro in Yamandú Orsi srečali na iberskem vrhu z geslom »Demokracija vedno«, kjer so potrdili svojo zavezanost obrambi demokracije.

Predsednik prehodnega predsedniškega sveta Haitija, Fritz Alphonse Jean, je v torek opozoril, da se država že leta bori s posledicami načrtnega kaosa in da so državo ugrabili različni akterji. Poudaril je, da kaos ni nastal spontano, ampak je bil skrbno zgrajen. Izjave so bile podane v luči prizadevanj za stabilizacijo razmer v državi.

Dominikansko republiko je dosegel nov skupina 78 dominikancev, ki jih je repatriirala ameriška služba za priseljevanje in carino. Po navedbah poročil z letališča Las Américas, so ti posamezniki prispeli v torek.

Policija Dominikanske republike je v prestolnici Santo Domingo aretirala britanskega državljana Kevina Leona Woodena (45 let), ki ga iščejo mehiške pravosodne oblasti zaradi ugrabitve mladoletnika. Aretacija je bila izvedena v sodelovanju z Interpolom. Podrobnosti o žrtvi ali okoliščinah ugrabitve niso navedene.

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesne goljufije je močno razburkala kolumbijsko politiko. Predsednik Gustavo Petro je po izjavah ameriškega senatorja Marca Rubia in veleposlaništva ZDA v Bogoti pozval Washington, naj se ne vmešava v kolumbijski pravosodni sistem. Medtem se je iz pripora pobegnil mladoletnik, domnevno vpleten v načrtovanje napada na senatorja Miguela Uribeja Turbaya. V sosednjem Peruju pa je predsednica Dina Boluarte Bolivijo označila za »propadlo državo«, kar je sprožilo diplomatski spor.

Čile je izdal rdeče opozorilo in začel z evakuacijo vzdolž celotne obale zaradi tveganja za cunami, ki ga je sprožil potres z magnitudo 8,8 ob obali Rusije. Čilski predsednik Boric je ob tem izdal tudi sporočilo za javnost.

Nevladne organizacije, ki delujejo v Gazi, so opozorile na hudo lakoto, ki grozi, da bo 'izbrisala generacije'. Poudarile so, da bodo vsi podhranjeni otroci umrli, razen če se razmere hitro ne izboljšajo. Opozorila prihajajo po tem, ko so delavci več organizacij izrazili zaskrbljenost glede humanitarne krize v regiji.

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Santo Domingu je prek svoje odpravnice poslov, Patricie Aguilera, čestitalo dominikanski vladi pod vodstvom predsednika Luisa Abinaderja. Pohvala se nanaša na sprejetje ključnih ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi v Sosúi in za sprejetje novega zakona o javnem naročanju (zakon št. 47-25). Te pobude, so po besedah ZDA, okrepile upravljanje, zaščito skupnosti in institucionalno integriteto, hkrati pa prispevale k zaščiti človekovih pravic in regionalni varnosti. S tem se krepi dvostransko sodelovanje med državama.

Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa, je več kot polovica (54,4 %) od več kot 60.000 ubitih od začetka izraelske ofenzive v Gazi žensk, otrok ali starejših. Medtem so bili v izraelskih napadih blizu dveh točk za distribucijo pomoči ubiti vsaj 20 Gazanov, od tega 13 na ulici Salah al Din, kjer deluje distribucijski center pomoči.

Kuba je v Združenih narodih ponovno poudarila svojo podporo palestinski zadevi in se zavzela za trajen, pravičen in splošen mir na Bližnjem vzhodu v skladu z mednarodnimi resolucijami. Hkrati je Španija prek svojega zunanjega ministra Joséja Manuela Albaresa v ZN podprla vzpostavitev palestinske države, poudarjajoč rešitev dveh držav (izraelske in palestinske) kot "edino možno pot do miru".

Argentina je formalno zaprosila Združene države Amerike za vključitev v program Visa Waiver Program, kar bi omogočilo njenim državljanom vstop brez vizuma. Argentina je bila del tega programa do leta 2002, ko je privilegij izgubila po gospodarski in socialni krizi. Medtem je ameriško veleposlaništvo v Dominikanski republiki pojasnilo, kaj morajo storiti zakoniti stalni prebivalci za ponovni vstop v ZDA v primeru izgube, kraje ali poteka veljavnosti zelene karte. Poleg tega bodo Združene države Amerike od 2. septembra 2025 zaostrile pravila za vizume, saj bodo morali na razgovor prisostvovati tudi mlajši in starejši prosilci, kar bo vplivalo na milijone ljudi, ki želijo vstopiti v državo.

Severna Koreja vztrajno zavrača ponovna pogajanja z ZDA o denuklearizaciji, kljub temu, da je Donald Trump v prvem mandatu trikrat srečal severnokorejskega voditelja. Sestra Kim Jong Una, Kim Yo Jong, je jasno poudarila, da Severna Koreja nasprotuje kakršnim koli poskusom zanikanja njenega statusa jedrske sile in da je ta status nepreklicen. Kljub priznanju nekdaj dobrega odnosa med Kimom in Trumpom, Pjongjang ne namerava sesti za pogajalsko mizo glede jedrskega orožja.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, rekoč, da je sam videl dokaze o lakoti. Netanjahu je trditve o lakoti v Gazi označil za "nesramno laž". Medtem so izraelske organizacije za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice-Izrael (PHRI), obtožile izraelsko vlado "genocida" v Gazi. Več kot tisoč rabinov in judovskih učenjakov po svetu je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojnega orožja v Gazi in zahtevalo konec blokade. Netanjahu je napovedal "taktične prekinitve" za vstop humanitarne pomoči, vendar ob tem obtožil Hamas manipulacije s številkami in ustvarjanja "percepcije krize". Medtem so se pojavili tudi načrti izraelskega Kneseta za "okupacijo Gaze" in "preselitev Gazancev".

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je pozvala k "ilegalni organizaciji" proti predsedniku Nicolásu Maduru in poudarila, da sile za odstranitev Madura iz oblasti že obstajajo znotraj Venezuele. Njeni pozivi prihajajo leto dni po predsedniških volitvah in sovpadajo s praznovanjem Madura obletnice njegove volilne zmage in zmage na občinskih volitvah, kjer je njegova stranka osvojila večino županij. Machado je izrazila solidarnost z Alvarom Uribejem in poudarila potrebo po sodelovanju s Kolumbijo za uspeh opozicije. Medtem sta ameriška kongresnica María Elvira Salazar in senator Marco Rubio ostro obsodila Madura, slednji ga je označil za vodjo narkoterorističnega kartela.

Potem ko sta se Tajska in Kambodža pet dni spopadali na meji, sta državi v Maleziji dosegli dogovor o "takojšnjem in brezpogojnem" premirju. Dogovor naj bi sledil več kot dva meseca trajajočemu konfliktu, ki je povzročil na stotine tisočev beguncev in več kot deset smrtnih žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.