Piastijeve upe za naslov v Las Vegasu so se zmanjšale
Oscarja Piastrija in Landa Norrisa so diskvalificirali v Las Vegasu, kar je povzročilo izreden preobrat v boju za naslov Formule 1.
Oscarja Piastrija in Landa Norrisa so diskvalificirali v Las Vegasu, kar je povzročilo izreden preobrat v boju za naslov Formule 1.
Landa Norrisa in Oscarja Piastrija bi lahko naknadno diskvalificirali z dirke Formule 1 v Las Vegasu. Razlog je neskladnost njunih dirkalnikov s tehničnimi pravili, saj naj bi bile njune talne plošče preveč tanke.
Predsednik Real Madrida, Florentino Pérez, je na skupščini kluba ostro kritiziral Barcelono zaradi plačil Joséju Maríi Enríquezu Negreiri, nekdanjemu podpredsedniku španskega sodniškega odbora. Izrazil je zaskrbljenost nad tem, da so plačila sovpadala z najboljšimi leti Barcelone. Poleg tega je Pérez napadel Javiera Tebasa, predsednika La Lige, UEFA in špansko sojenje, ter napovedal reformo statuta kluba.
Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.
Številne mednarodne letalske družbe so po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o poslabšanju varnostnih razmer in povečani vojaški aktivnosti, odpovedale lete v Venezuelo.
Argentinski Lanús je v finalu Copa Sudamericana premagal Atlético Mineiro po izvajanju enajstmetrovk s 5:4. Vratar Lanúsa, Nahuel Losada, je ubranil tri strele, vključno s strelom Hulka, in bil ključni igralec tekme. Lanús je s tem osvojil 9,8 milijona dolarjev. To je že drugo leto zapored, da je argentinski klub osvojil Copa Sudamericano.
Državni sekretar ZDA Marko Rubio je izjavil, da je bil dosežen velik napredek v pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi glede mirovnega načrta za Ukrajino, in da so pogovori bili zelo produktivni. Poudaril je, da bo delo na nekaterih vprašanjih se nadaljevalo. Ukrajinske in evropske države so sporočile, da je ameriški mirovni načrt lahko osnova za nadaljnje pogovore, vendar potrebuje dodatno delo. Zelenski je poudaril, da mora biti mir dostojanstven.
Policija je v Braziliji aretirala nekdanjega predsednika Zairja Bolsonara v njegovi vili v glavnem mestu Brazilija. Aretacijo je odobril Vrhovni zvezni sud in je povezana s pogoji Bolsonarovega hišnega pripora.
Jair Bolsonaro je bil po aretaciji preventivno pridržan v sobi na sedežu Zvezne policije v Brasílii, ki je imela lastno kopalnico, televizijo in klimatsko napravo. Njegov odvetnik je dejal, da je Bolsonaro ogorčen nad odločitvijo o preventivnem priporu. Po navedbah je bil aretiran tudi zato, ker naj bi poskušal odstraniti elektronsko zapestnico. Njegov sin, Eduardo Bolsonaro, trdi, da minister Moraes želi uničiti njegovega očeta.
Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.
V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.
Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.
Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.
V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.
Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.
Marjorie Taylor Greene je napovedala odstop iz kongresa januarja 2025, da bi prihranila okrožju in družini bolečo in sovražno primarno bitko leta 2026. Odločitev je sprejela po sporu z Donaldom Trumpom, ki naj bi zagrozil s primarnim izzivom proti njej zaradi njene kampanje za objavo Epsteinovih dokumentov.
Marjorie Taylor Greene je napovedala svoj odstop iz kongresa po javnem sporu s predsednikom Trumpom glede objave Epsteinovih dokumentov. Trump pa je izrekel pohvale novoizvoljenemu newyorškemu županu Zohranu Mamdaniju, s katerim se je srečal v Beli hiši.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sprejel novoizvoljenega župana New Yorka, Zohrana Mamdanija, v Beli hiši in mu obljubil podporo. Trump je poudaril, da bo sodeloval z Mamdanijem za dobrobit mesta, kljub preteklim nesoglasjem. Poleg tega je Trump izjavil, da bi moral Zelenski doseči sporazum glede konflikta že pred letom ali dvema.
Šest mednarodnih letalskih družb, med njimi Iberia, TAP, Avianca in Gol, je odpovedalo lete v Venezuelo po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) glede povečane vojaške aktivnosti v venezuelskem zračnem prostoru. Latam bo odpovedal lete na relaciji Bogota-Caracas 23. in 24. novembra.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal oblikovanje "prehodne vlade" v Venezueli, da bi rešili tamkajšnjo krizo in preprečili tujo intervencijo. Petro je poudaril, da nasprotuje rešitvam, ki ne temeljijo na dialogu in izključujejo določene politične sektorje. Predlog vključuje politično usklajevanje med Nicolasom Madurom in opozicijo, z namenom izvedbe svobodnih volitev ob prenehanju blokad, sankcij in političnih izključitev. Petro je izrazil zaskrbljenost zaradi povečanih vojaških operacij ZDA v bližini Venezuele in poudaril, da podpira le pogajalsko rešitev.