APDEJT.si

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Cena ruske nafte Urals je padla pod 40 dolarjev za sod, celo do 36,61 dolarja, kar je najnižja raven od marca 2023. Razlog za padec so večji popusti na rusko nafto po uvedbi sankcij proti Rosneftu in Lukoilu konec oktobra, zaradi katerih se vse več tujih rafinerij odpoveduje poslovanju s tema podjetjema.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, ki ga je izpogajala skupina republikancev in senatorjev, povezanih z demokrati. Zakon podaljšuje financiranje vlade do konca januarja. Trump je konec zaustavitve označil za »zelo veliko zmago«.

Predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade v sredo zvečer, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna blokada, ki je povzročila finančne težave zveznim uslužbencem. Začasno financiranje bo veljalo do konca januarja, nato pa se bodo pogajanja o proračunu nadaljevala. Šest demokratov je glasovalo proti zakonu.

Ameriški senat je sprejel zakon, ki bo končal 41-dnevno zaustavitev delovanja vlade, s čimer je prekinil šesttedenski zastoj. Dogovor je bil dosežen s podporo osmih demokratskih senatorjev, kar je sprožilo notranje nestrinjanje. Zakon zdaj potuje v predstavniški dom, kjer se pričakuje glasovanje. Zaustavitev delovanja vlade je prizadela milijone ljudi, vplivala na plače zaposlenih in motila letalski promet.

Demokrati so se po zmagi znašli v notranjem konfliktu glede strategije sodelovanja z republikanci. Kljub trdemu boju in poslušanju svoje baze se soočajo z realnostjo volilnih rezultatov in pričakovanji ameriških volivcev. Analiza poudarja, da morajo najti ravnovesje med upoštevanjem svoje baze in pragmatičnim odzivanjem na voljo ljudstva.

Osem demokratskih senatorjev ZDA je, zaradi strahu pred kaosom v zračnem prometu, prekinilo svoj odpor proti Trumpovemu proračunskemu zakonu. S tem se končuje najdaljša blokada vlade v zgodovini. Frustrirana opozicija se je znašla v hudem sporu.

Donald Trump se je v Beli hiši srečal z Ahmedom aš-Šarao, voditeljem sirskega prehodnega obdobja, za katerega so ZDA nekoč ponujale nagrado deset milijonov dolarjev. Aš-Šaraa naj bi v Belo hišo vstopil skozi stranski vhod. Poleg tega so ZDA odpravile sankcije za dobavo večine civilnega blaga in tehnologij v Sirijo, vključno s programsko opremo.

Poslanca državne dume Anatolija Voronovskega, ki mu bodo morda odvzeli poslansko imuniteto, sumijo korupcije. Predsednik komisije državne dume za mandatna vprašanja, Otar Aršba, je dejal, da je Voronovski pripravljen sodelovati v preiskavi.

Po tem, ko je osem demokratov popustilo in se pridružilo republikancem, je senat napredoval pri dogovoru za končanje najdaljše blokade vlade v zgodovini ZDA. Skupina centrističnih demokratov je izpogajala dogovor, s katerim so si zagotovili glasovanje o subvencijah za zdravstveno oskrbo. Zaradi nestrinjanja glede prepovedi prodaje konoplje bi lahko prišlo do proceduralnih zamud.

Zaradi nadaljevanja zaustavitve ameriške vlade so ZDA začasno ustavile dobavo orožja svojim zaveznikom v Natu, ki bi ga nato posredovali Ukrajini. Med zadržanimi pošiljkami so tudi rakete AMRAAM.