APDEJT.si

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Po srečanju v Beli hiši, kjer sta se prvič osebno srečala, je ameriški predsednik Trump obljubil pomoč novoizvoljenemu županu New Yorka, Mamdaniju. Trump je pred tem Mamdanija kritiziral in mu grozil z aretacijo ter prenehanjem financiranja mesta, a se je sedaj pokazal bolj spravljiv. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, celo šalila sta se o preteklih nesoglasjih.

Finski poslanci so ostro obsodili mirovni načrt Združenih držav Amerike za Bližnji vzhod, češ da bi njegovo sprejetje pomenilo nagrajevanje nezakonitih dejanj. Poudarili so, da takšen načrt ne prispeva k pravični in trajni rešitvi konflikta med Izraelom in Palestino.

Finska vlada se sooča z notranjimi spori glede politik, ki se dotikajo vetrnih elektrarn, taksi služb in doseganja podnebnih ciljev. Razhajanja v koaliciji otežujejo usklajeno delovanje in doseganje dogovorjenih ciljev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Sprememba zakonodaje o časovnem načrtu za pokrivanje primanjkljajev bo kmalu obravnavana v parlamentu. Nekatera finska območja blaginje bodo dobila dodaten čas, medtem ko se druga soočajo s tveganjem postopka ocenjevanja.

V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.

Finska trgovinska veriga S-ryhmä je začasno ustavila nakupe izdelkov izraelskega porekla. Odločitev je sprejeta zaradi spremljanja mirovnih pogajanj, kot je izjavila Nina Elomaa, vodja odgovornosti pri SOK.

Finska vlada je odobrila 40 milijonov evrov za podporo osebnim zdravnikom, pri čemer bo polovica sredstev namenjena spodbujanju podjetniških modelov v zdravstvu. Cilj je izboljšati dostopnost in učinkovitost zdravstvenih storitev.

Po poročilu finske državne revizijske službe je vlada Sanna Marin (SDP) v senci koronske krize povečala tudi druge trajne izdatke.

Finska regija Oma Häme začenja pogajanja z zaposlenimi, s ciljem doseči letne prihranke v višini približno šest milijonov evrov. Predvideno je zmanjšanje števila zaposlenih za največ 150 delovnih mest.

Finsko ministrstvo za finance je sporočilo, da je vlada pod vodstvom Marinove povečala državne trajne izdatke za 3 milijarde evrov, ne za 11 milijard evrov, kot je ocenjeno v poročilu VTV. Ministrstvo meni, da poročilo precenjuje povečanje izdatkov.

Predsednica Levice, Minja Koskela, je dejala, da bi bila morebitna uvrstitev Finske v nadzorno kategorijo Evropske unije neuspeh za vlado. Poudarila je, da bi bila Finska brez prizadevanj prejšnje vlade v veliko slabšem položaju.

Podpora Donaldu Trumpu v ZDA je padla na 38 odstotkov, predvsem zaradi dveh razlogov. Poleg tega je Trump vzpostavil nevaren odnos s Pakistanom in se zahvalil neki osebi, da je tam.

Finski davkoplačevalci krijejo vse večji delež pokojnin podjetnikov, saj sistem ne vključuje sklada, kot je to običajno pri pokojninah zaposlenih. Tela opozarja, da ne gre kriviti podjetnikov za to situacijo.

V Beli hiši je potekalo srečanje, ki bi lahko bilo ključnega pomena za leto. Podrobnosti srečanja niso znane, vendar naslov nakazuje, da je šlo za pomemben dogodek.

Finska družba Teboil, ki je v lasti ruskega naftnega giganta Lukoil, je sporočila, da se pripravlja na zaprtje vseh svojih bencinskih servisov na Finskem. Razlog za zaprtje so nove ameriške sankcije, ki vplivajo na rusko naftno industrijo in povzročajo pomanjkanje goriva.

Države Evropske unije si prizadevajo za preložitev začetka veljavnosti uredbe o krčenju gozdov in hkrati želijo omiliti njeno vsebino. Podrobnosti o razlogih za preložitev in morebitnih spremembah vsebine niso navedene.

Stranka Perussuomalaiset si želi uvesti prepoved nošenja naglavnih rut v šolah, medtem ko stranka RKP meni, da nošenje rut v šolah ni problem. Med strankama tako ostajajo napetosti glede tega vprašanja.

Poročilo razkriva, da je finska vlada pod vodstvom premierke Sanne Marin trajno povečala državne izdatke, pri čemer se je sklicevala na pandemijo koronavirusa. Ta poteza naj bi imela dolgoročne posledice za finske javne finance.