APDEJT.si

Nekdanja generalmajorica Yifat Tomer-Yerushalmi, do prejšnjega tedna najvišja pravnica izraelske vojske, je bila aretirana in se znašla v središču škandala. V Izraelu se pojavljajo obtožbe, da je posilstvo palestinskih zapornikov upravičeno.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Donald Trump je sporočil, da bo od pravosodne ministrice Pam Bondi zahteval preiskavo povezav Jeffreya Epsteina z različnimi osebami.

Demokrati v ameriškem kongresu so objavili dodatna elektronska sporočila Jeffreyja Epsteina, ki nakazujejo, da je Donald Trump vedel za njegovo nedopustno vedenje. V elektronskih sporočilih Epstein omenja, da je Trump preživel ure z eno od deklet v njegovi hiši. Bela hiša je te obtožbe označila za blatenje predsednika.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

Donald Trump je pozval republikance v predstavniškem domu, naj glasujejo za objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, s čimer je presenetljivo obrnil svojo prejšnjo držo, ko je nasprotoval temu predlogu. Sprememba je prišla po tem, ko so se pojavili strahovi, da bodo morebitne objave ovirane zaradi novih preiskav Trumpove povezave z demokrati. V enem od e-mailov naj bi bilo razvidno, da je Trump 'vedel za dekleta', kar Bela hiša označuje kot demokratično blatenje.

Potem ko je Donald Trump po mesecih nasprotovanja nakazal, da bo podpisal zakon o objavi Epsteinovih dokumentov, če pride do njega, je predstavniški dom z izjemno večino (427 proti 1) glasoval za njegovo objavo. Jena-Lisa Jones, preživela žrtev Epsteina in nekdanja volivka Trumpa, je predsednikovo ravnanje označila za 'nacionalno sramoto'.

Ameriški predstavniški dom in senat sta potrdila zakon, ki bo prisilil ministrstvo za pravosodje k objavi dokumentov v zvezi s preiskavo Jeffreyja Epsteina, obsojenega spolnega prestopnika. Zakon, ki ga mora podpisati še predsednik Donald Trump, naj bi razkril podrobnosti o Epsteinovih zločinih in morebitnih vpletenih posameznikih.

Ameriški poslanci so z veliko večino podprli zakon, ki Ministrstvu za pravosodje nalaga objavo dokumentacije v zvezi s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Zakon je bil poslan v senat.

Predsednik Trump je novinarki Bloomberga Catherine Lucey med odgovarjanjem na vprašanja o Epsteinu na letalu Air Force One rekel "uti, pujsek". Novinarki ABC News Mary Bruce, ki ga je prav tako spraševala o datotekah, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, pa je dejal, da je "grozna oseba in grozna novinarka".

Premier Orbán Viktor je potrdil, da so se priprave na mirovni vrh v Budimpešti začele in da je Madžarska nanj pripravljena. Orbán je o pripravah na vrh govoril tudi v telefonskem pogovoru s predsednikom Putinom. Mirovni vrh v Budimpešti naj bi bil potrditev mirovne politike Viktorja Orbána.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsodba je sprožila diplomatsko krizo z Združenimi državami in ponovno odprla politične delitve. Washington naj bi obsodbo kritiziral in napovedal povračilne ukrepe.

Mednarodno sodišče v Haagu je objavilo ključno mnenje o obveznostih držav glede podnebnih sprememb, ki bi lahko bistveno vplivalo na prihodnjo podnebno politiko. Mnenje, čeprav ni zavezujoče, je bilo sproženo na pobudo otoške države Vanuatu in strokovnjaki ga ocenjujejo kot najpomembnejšo pravno usmeritev na področju mednarodnega podnebnega prava v zadnjem času. Vprašanje odgovornosti onesnažujočih držav za škodo, ki jo utrpijo revnejše države, zlasti tiste na pacifiških otokih, ki so eksistenčno ogrožene zaradi naraščanja morske gladine, je bilo v središču obravnave. Vishal Prasad, pobudnik in zainteresirana stran, je primer označil za "največjo podnebno tožbo vseh časov".

Aleksanteri Kivimäki, obtožen v zvezi z velikim hekerskim napadom na psihoterapevtski center Vastaamo, je bil zaslišan na prizivnem sodišču. Sodišče ga je kasneje izpustilo. Primer Vastaamo je povzročil veliko zaskrbljenost zaradi vdora v osebne podatke pacientov.

Aleksanteri Kivimäki, obtožen v primeru Vastaamo, želi doseči dodatne poravnave z žrtvami, kar bi lahko zmanjšalo njegovo morebitno kazen. Sojenje poteka na prizivnem sodišču, kjer Kivimäki zahteva zavrnitev vseh obtožb.

Moški je bil obsojen na globo, potem ko je po kurjenju smeti v pečici v sauni legel na kavč. V požaru, ki je zajel hišo, sta umrla njegova starejša starša. Kljub temu, da je bil moški obsojen, sodišče ni moglo ugotoviti natančnega vzroka požara, ki je uničil hišo.

Nekdanjemu vezistu Arsenala in Atletica iz Madrida, Thomasu Parteyju, so odobrili pogojno varščino po nastopu na sodišču v Londonu, kjer se sooča s petimi obtožbami posilstva in eno obtožbo spolnega napada. 32-letni ganski reprezentant je obtožen posilstva dveh žensk.