APDEJT.si

Francosko jedrsko podjetje Areva, zdaj znano kot Orano, bo sojeno zaradi "nenamernih poškodb" v povezavi z ugrabitvijo petih francoskih državljanov, Malgaša in Togožana v Nigeriji leta 2010. Podjetje je obtoženo, da je podcenjevalo grožnjo Al-Kaide v bližini rudnika urana v Arlitu, kar je omogočilo ugrabitev. Sojenje bo potekalo petnajst let po dogodku.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Cédric Jubillar, ki je obtožen umora svoje žene Delphine, je bil zaslišan v zaporu v Seyssesu zaradi suma poskusa vplivanja na pričo. Jubillar naj bi večkrat poskušal kontaktirati svojo bivšo partnerko Jennifer, ki je ključna priča na sojenju. Jennifer je preiskovalcem povedala, da ji je Jubillar priznal umor Delphine. Zaslišanje je potekalo v okviru preiskave o podkupovanju prič in ponavljajočih se zlonamernih klicih, le 15 dni pred začetkom sojenja.

Nemško zvezno tožilstvo je vložilo obtožnico zoper osem domnevnih članov neonacistične skupine "Sächsische Separatisten" zaradi suma terorizma. Skupina naj bi načrtovala nasilen prevrat in ustanovitev lastne države z uporabo orožja. Nekateri obtoženi so bili aktivni v stranki AfD. Skupina je trenirala za ulične boje in načrtovala "dan X".

Ameriška vlada je vložila dve tožbi proti Southern California Edison (SCE) in zahteva 77 milijonov dolarjev odškodnine. Tožbe trdijo, da je oprema podjetja povzročila požar Eaton januarja v Los Angelesu in še en požar leta 2022.

Skoraj leto dni po tragični smrti britanskega magnata Mikea Lyncha v brodolomu njegove jahte Bayesian ob obali Sicilije se pojavljajo novi zapleti glede njegove zapuščine. Londonsko sodišče je razglasilo stečaj njegovega premoženja, pri čemer se vdova sooča z zahtevo po plačilu 700 milijonov dolarjev. HP je od Magnata zahteval 5 milijard dolarjev odškodnine, a so bile zdaj te zahteve znižane. Lynch je bil namreč v preteklosti tožen zaradi prodaje podjetja Autonomy ameriškemu podjetju HP.

Na sodišču v Tarnu v Franciji se je začela tretja in predzadnja faza sojenja Cédricu Jubillarju, obtoženemu umora svoje žene Delphine Aussaguel, ki je izginila leta 2020. Ključna priča je bil Donat-Jean, ljubimec Delphine, ki je opisal njuno ljubezensko razmerje. Izjavil je, da je prepričan, da je Cédric Jubillar poskušal ubiti svojo ženo. Sodišče bo v tem tednu zaslišalo še številne druge priče in strokovnjake, obtoženi pa bo zaslišan zadnji dan sojenja.

Pritožbeno sodišče v Nîmesu je Husamettinu Doganu, edinemu od obsojenih za posilstvo Gisèle Pelicot, ki se je pritožil, zvišalo zaporno kazen na deset let, kar je eno leto več kot v prvi instanci. S tem se zaključuje sodni postopek v primeru posilstev v Mazanu.

Osumljenec za umor ukrajinskega politika Andrija Parubija je priznal krivdo in izrazil željo po izmenjavi za ukrajinske vojake, ki so v ruski ujetništvu. Kot je dejal, je bil motiv za umor maščevanje, morebiti zaradi smrti sina v vojni z Rusijo. Osumljenec zanika, da bi bil umor povezan z Rusijo, čeprav so se pojavljale medijske informacije o »ruski sledi«.

Argentinsko sodišče je Fernanda Sabaga Montiela obsodilo na 10 let zapora zaradi poskusa atentata na Cristino Fernández de Kirchner. Njegova takratna partnerka Brenda Uliarte je bila obsojena na osem let zapora. Sabagu Montielu so k tej kazni dodali še 4 leta zapora zaradi prejšnje obsodbe, kar pomeni, da bo skupno prestal 14 let zapora.

Marie Dosé, nekdanja odvetnica igralca Philippa Caubèreja, in dva njegova bližnja sodelavca so bili pridržani zaradi suma uničevanja dokumentov, povezanih s kaznivim dejanjem. Preiskava proti Marie Dosé je bila sprožena že aprila.

Na sojenju Cédricu Jubillarju, ki je obtožen umora svoje žene Delphine leta 2020, je njegova mati Nadine Jubillar pričala pred sodiščem v Tarnu. Izjavila je, da ji je sin rekel: "Naveličan sem, ubil jo bom, jo zakopal in nihče je ne bo našel." Poleg matere naj bi bili zaslišani tudi trije sojetniki.

Izrael je stopnjeval svojo »vojno lakote« v Gazi, kar je povzročilo napade na mednarodne organizacije, ki so ostale brez sredstev za pomoč. Kljub temu so si muslimani in kristjani v Gazi medsebojno pomagali. Zahodne države so dejanja Tel Aviva simbolično obsodile.

Nemški tožilec je izrazil zaskrbljenost glede možne izpustitve Christiana Brücknerja, glavnega osumljenca v primeru izginotja Maddie McCann leta 2007. Brückner naj bi bil izpuščen do 17. septembra po prestani kazni zaradi posilstva. Tožilec opozarja na njegovo nevarnost in pričakuje, da bo ponovil dejanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je gradonačelniku Odese, Genadiju Truhanovu, odvzel ukrajinsko državljanstvo in napovedal uvedbo vojaške uprave v mestu. Zelenski je v svojem večernem nagovoru dejal, da bo kmalu imenoval nekoga, ki bo vodil novo vojaško upravo, s čimer je jasno nakazal, da bo Truhanova odstavil.

Maroko je Franciji izročil Alana Gomesa in Albinouja Da Sylvo, dva moška, osumljena, da sta sostorilca Mohameda Amre, znanega narkotrgovca, ki je maja 2024 pobegnil med napadom na zaporniški kombi. Gomes in Da Sylva sta bila aretirana februarja v Maroku in sta po izročitvi v Parizu že obtožena in zaprta. Pobeg Amre je zahteval življenji dveh paznikov.

Družina dvanajstletnega Lennyja, ki ga je v Sazeju v Gardu v Franciji ubil betonski steber na vhodu v mestni stadion, je napovedala tožbo proti občini. Starši dečka menijo, da je do tragedije prišlo zaradi hude malomarnosti.

Francoski raziskovalec Laurent Vinatier, ki je bil že obsojen na tri leta zapora, je ponovno stopil pred sodišče v Moskvi. Obtožen je vohunstva, zaradi česar mu grozi do 20 let zaporne kazni.

Tožilec je zahteval smrtno kazen za nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, ki mu sodijo v odsotnosti zaradi obtožb o izdaji, vojnih zločinov in organiziranja upora. Sojenje poteka na vojaškem sodišču v Kinšasi.

V Franciji je vodja zabaviščnega parka v kraju Porté-Puymorens zavrnil vstop skupini 150 izraelskih otrok in mladostnikov, kar je sprožilo ogorčenje in obsodbe. Notranji minister Bruno Retailleau je dogodek označil za »resnega«, tožilstvo pa je sprožilo preiskavo proti vodji parka zaradi suma verske diskriminacije. Incident je izpostavil vprašanje antisemitizma v francoski družbi, pri čemer nekateri opozarjajo na porast antisemitskih napadov. Vodji parka grozi večletna zaporna kazen.