APDEJT.si

Romunsko prizivno sodišče v Bukarešti je zavrnilo zahtevo tožilstva za izgon palestinskega državljana Zemeilija Mahmouda, ki živi v Romuniji že 40 let. Romunska obveščevalna služba (SRI) je trdila, da je Mahmoud radikaliziran in podpira skupino Hamas, vendar sodišče ni našlo dovolj dokazov za utemeljitev izgona.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

V Chicagu je aretacija video producentke WGN News s strani mejne patrulje sprožila ogorčenje. V Bostonu so protestnike obtožili na podlagi zakona, ki so ga v preteklosti uporabljali proti anarchistom. Predsednik Trump je po zdravniškem pregledu v "izjemnem zdravju". V Portlandu protestniki uporabljajo kostume za spopadanje z nacionalno gardo. Prebivalec Chicaga je Donu Lemonu izrazil nasprotovanje protestnikom proti ICE.

V Portlandu so aretirali dve osebi med protesti pred poslopjem ICE. V Amsterdamu so policisti aretirali približno 30 ljudi med protestom proti priseljevanju. V Švici so protizraelski protestniki napadli policiste, pri čemer je bilo ranjenih osemnajst policistov. V Dhaki so se protestniki soočili s policijo pred Sekretariatom.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je gibanje Antifa označil za domačo teroristično organizacijo. Po navedbah Bele hiše je do te odločitve prišlo po umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka. Ameriške oblasti lahko zdaj ukrepajo proti posameznikom, ki trdijo, da delujejo v imenu Antife. Ukaz Antifo označuje kot "militaristično, anarhistično podjetje, ki eksplicitno poziva k..."

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Francoska vlada načrtuje začasno prepoved spletnega trgovca Shein zaradi prodaje spolnih lutk, ki imajo otroške poteze. Hkrati pa je podjetje v Parizu odprlo svojo prvo trgovino.

Dva policista sta bila v Francoski Polineziji obsojena zaradi dogodka, ki se je zgodil 27. septembra 2024. Eden od policistov je med intervencijo podrl invalida na tla in ga udaril, medtem ko je drugi policist napisal lažno izjavo, da bi zaščitil kariero svojega kolega. Oba sta bila obsojena na eno leto pogojne zaporne kazni.

Po obtožbah mlade ženske o posilstvu na sodišču v Bobignyju sta bila dva policista suspendirana in pridržana. Pariško tožilstvo je prevzelo primer, preiskavo pa vodi IGPN. Laurent Nunez je dejal, da so obtožbe, če se izkažejo za resnične, izjemno resne in nesprejemljive.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Obsodili so ga zaradi korupcije in trgovine z vplivom. Sarkozy bo prvi nekdanji francoski predsednik, ki bo moral v zapor. Sodniki so odredili aretacijo Sarkozyja, ki naj bi prejel nezakonite prejemke za financiranje svoje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Leta 2015 so oboroženi roparji oropali dva oklepnika v francoskem departmaju Yonne in odnesli več kot 9 milijonov evrov. Štiri storilce so obsodili na zaporne kazni, najvišja je 20 let.

Generalna kontrolorka za kraje odvzema prostosti v Franciji predlaga zaprtje, vsaj delno, zapora za mladoletnike v Marseillu, znanega kot La Valentine, zaradi izjemno slabih razmer. V poročilu opozarja na neprimerne pogoje za bivanje mladih, ki so prepuščeni sami sebi, ter na "nedostojne" pogoje pridržanja in "demobilizacijo" osebja. Kontrolorka predlaga, da se zapor ponovno odpre v boljših pogojih.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.