APDEJT.si

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil sporno zakonodajo, ki omogoča usmrtitev palestinskih zapornikov, kar je sprožilo burno razpravo. Hkrati pa se zdi, da se Gaza nagiba k de facto delitvi med Izraelom in Hamasom.

V osrednji Nigeriji so oborožene skupine ugrabile 52 učencev iz katoliške šole. Do napada je prišlo le nekaj dni po tem, ko so oboroženi moški v severozahodni Nigeriji vdrli v srednjo šolo in ugrabili 25 šolark.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

32-letni moški je bil obtožen poskusa umora v povezavi z napadom z nožem na vlaku, v katerem je bilo ranjenih 11 ljudi. Policija primera ne obravnava kot teroristično dejanje in ne išče drugih osumljencev. Obtožen je tudi ločenega napada v Londonu, ki se je zgodil prej istega dne.

32-letni Anthony Williams je bil poleg enajstih poskusov umora na vlaku, ki je vozil proti Londonu, obtožen tudi poskusa umora v ločenem incidentu, ki se je zgodil v soboto na postaji Pontoon Dock v Londonu, na liniji Docklands Light Railway.

Zvezni sodnik v Teksasu je odobril umik obtožnice proti Boeingu v zvezi z dvema strmoglavljenjema letal 737 MAX, v katerih je umrlo 346 ljudi. Boeing se je v zameno dogovoril za plačilo dodatnih 1,1 milijarde dolarjev kazni in investicij.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati več kot 27-letno zaporno kazen v prostorih zvezne policije v Brasilii, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva v postopku zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro se že nahaja v priporu.

Združene države Amerike so nemudoma ustavile obdelavo vseh prošenj za priselitev afganistanskih državljanov. Odločitev je bila sprejeta po streljanju na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu, pri čemer je bil osumljenec afganistanskega porekla. Predsednik Trump je dejal, da je treba ponovno preveriti vse migrante iz Afganistana in da so ohlapne migracijske politike največja grožnja nacionalni varnosti.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

V Mehiki so predstavili nacionalno kampanjo za boj proti spolnemu in digitalnemu nasilju nad ženskami. Zvezno sodišče (PJF) bo kaznovalo tiste, ki kršijo pravice žensk. Vodja vlade Clara Brugada se je pridružila predsedniškemu desetletju proti nasilju nad ženskami, ki ga je predstavila predsednica Claudia Sheinbaum.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Pariško prizivno sodišče je potrdilo, da bo sojenje za antisemitski napad v ulici Rosiers leta 1982 potekalo pred posebnim porotnim sodiščem. Sodišče je zavrnilo pritožbe obtožencev, ki so izpodbijali sojenje. V napadu, ki se je zgodil 9. avgusta 1982, je bilo v judovski četrti Marais v Parizu ubitih 6 ljudi, 22 pa ranjenih.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija končala ofenzivo v Ukrajini, če se bo Kijev umaknil s ozemelj, ki si jih Moskva lasti, sicer jih bodo zavzeli s silo. Potrdil je tudi, da so se prejšnji teden v Abu Dabiju odvijali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki.

Južno okrožno vojaško sodišče v Rostovu na Donu je 27. novembra osem ljudi obsodilo na dosmrtni zapor zaradi terorističnega napada na Krimski most, ki se je zgodil oktobra 2022.

Na sojenju zdravniku Frédéricu Péchierju, obtoženemu zastrupitev v kliniki v Besançonu v Franciji, je anestezistka opisala »svoj spust v pekel« v omenjeni kliniki. Péchierja bremenijo številne zastrupitve, ki naj bi jih zagrešil v tej ustanovi.

Skupina vojaških častnikov je prevzela nadzor nad Gvinejo Bissau in aretirala predsednika Umara Sissocoja Embalója. Vojaški udar se je zgodil kmalu po streljanju v glavnem mestu in sočasno z zaustavitvijo volilnega procesa.

Predsednik Vladimir Putin je predlagal dobavo ruskega orožja, preizkušenega v bojih, članicam CSTO. Prav tako je poudaril, da je skupna ruska vojaška baza v Kirgizistanu pomemben dejavnik za zagotavljanje stabilnosti v regiji. Putin je napovedal tudi program opremljanja sil CSTO s sodobnim ruskim orožjem ter načrte za skupne vojaške vaje in izboljšano vojaško sodelovanje.

Donald Trump je sporočil, da bo od pravosodne ministrice Pam Bondi zahteval preiskavo povezav Jeffreya Epsteina z različnimi osebami.