APDEJT.si

Lambros Antonopoulos, nekdanji funkcionar PASOK-a, je na preiskovalni komisiji o OPEKEPE zatrdil, da ni poznal niti »Ksilurisa« niti dejstva, da je bil KUD, kjer je leta 2020 oddal prijavo OSDE za pašnike na Tinosu, njegov. Dodal je, da ne pozna nikogar z vzdevkom »Frape« ali »Hasapis« in da ni vpleten v škandal OPEKEPE. Poudaril je, da je naključno obiskal ta KUD in da je zaradi »razlogov vesti« vrnil subvencijo v višini 15.000 evrov, ki jo je prejel pred petimi leti. Viri iz SIRIZE so ob tem dejali, da se je Popi Semertzidu, nekdanja koordinatorka za sredstva Skupnosti in žensko podjetništvo pri Novi demokraciji, skoraj odpovedala svojemu partnerju Magiriasu.

Grška ministrica za delo Niki Kerameos je napovedala zgodovinski dogovor med vlado, delodajalci in delavci o ponovni uvedbi kolektivnih pogodb. Dogovor naj bi olajšal sklepanje in obnovo kolektivnih pogodb, zagotavljal delavske pravice in omogočil posredovanje v primeru spora. Dogovor je bil ocenjen kot zgodovinski za trg dela in kot izhodišče za novo obdobje.

Ciper in Libanon sta podpisala dolgo pričakovani sporazum o pomorski demarkaciji, ki odpira pot potencialnemu raziskovanju plinskih polj na morju in energetskemu sodelovanju v Sredozemlju. Sporazum sta v libanonski predsedniški palači podpisala ciprski predsednik Nikos Christodoulides in libanonski predsednik Joseph Aoun, ki sta dejala, da bo sporazum pomenil globlje sodelovanje med Libanonom, Ciprom, ki je članica Evropske unije, in širšo EU.

V Nemčiji je Friedrich Merz, kancler, pozval k "novemu dogovoru med generacijami" glede pokojnin in obljubil hitre socialne reforme. Merz je dejal, da Evropa ni nikogaršnji pion in zavrnil kakršnokoli mirovno pogodbo z Ukrajino, ki bi bila posledica kapitulacije Kijeva. V Bundestagu je potekala burna razprava o proračunu in pokojninah.

Evropska komisija je odobrila šesto zahtevo Grčije za izplačilo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter izplačala 2,1 milijarde evrov. Odobritev je sledila pozitivni oceni grškega načrta za okrevanje.

Grška policija je aretirala 37-letnega moškega iz Soluna, ki je preko elektronske pošte grozil županu Neapola-Sikeona, Simosu Danielidisu. Preiskava se je začela po županovi prijavi, preiskovalci pa so s pomočjo digitalne analize in sodelovanja z Googlom izsledili pošiljatelja. Danielidis se je enoti za kibernetsko kriminaliteto zahvalil za hitro rešitev primera.

V Grčiji je v središču pozornosti knjiga Alexisa Tsiprasa, v kateri se pojavlja ime Stefanosa Kasselakisa. Knjiga opisuje pogovor med Betty Baziano in Tylerjem MacBethom. Hkrati pa svetovalec Kremlja, Jurij Ušakov, obsoja uhajanje zaupnega pogovora z odposlancem Trumpa, Stevom Witkoffom, in ga označuje za "nesprejemljivega", nekatere objavljene informacije pa za "lažne". Ušakov in Witkoff bosta o tem govorila pred srečanjem z Vladimirjem Putinom.

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Ciper in Libanon sta podpisala sporazum o določitvi izključne ekonomske cone (EEZ) med državama in se dogovorila o spodbujanju raziskav za električno povezavo med Ciprom in Libanonom. Predsednik Cipra, Nikos Christodoulidis, je sporazum označil za mejnik strateškega pomena. Podpisana je bila tudi revidirana različica sporazuma o določitvi EEZ, ki je bil v pripravi skoraj 20 let.

Po 26 letih v turškem zaporu ima Abdullah Ocalan, vodja Kurdske delavske stranke (PKK), ključno vlogo v prizadevanjih Ankare za končanje štiri desetletja trajajoče vstaje. Trije turški poslanci so obiskali Ocalana, da bi nadaljevali mirovni proces po majski napovedi PKK o razorožitvi.

Republikanska poslanka Marjorie Taylor Greene je po odstopu izrazila nezadovoljstvo z delovanjem Washingtona. Medtem je Donald Trump na tradicionalni slovesnosti ob dnevu zahvalnosti spregovoril o političnih nasprotnikih, medtem ko je Kremelj kritiziral "nedopustno" razkritje pogovora med svetovalcem Kremlja Jurijem Ušakovom in odposlancem Trumpa, Stevom Witkoffom, ter zanikal navedbe v objavljenih člankih.

V Grčiji je potekala spominska slovesnost ob 40. obletnici smrti graverja A. Tassosa, ki jo je organiziral Centralni komite KKE. Na dogodku so spregovorili umetniki in zgodovinarji umetnosti, prisoten pa je bil tudi generalni sekretar KKE Dimitris Kucumbas. Hkrati je v Atenah potekala spominska slovesnost za Vardisa Vardinogiannisa, kjer sta si roki segla nekdanji in sedanji župan Aten, Kostas Bakojannis in Haris Dukas.

Zaposleni v atenskih javnih prevozih, natančneje v podzemni železnici (liniji 2 in 3), električni železnici (linija 1) in tramvaju, bodo v soboto, 30. novembra 2025, izvedli štiriurno opozorilno stavko. Stavka bo potekala med 1.00 in 5.00 zjutraj, kar bo vplivalo na kasnejši začetek voženj. Sindikati so se za stavko odločili zaradi, kot pravijo, »nepremišljenih in neutemeljenih« javnih izjav namestnika ministra za promet.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Varnostni svet ZN je razpravljal o izvajanju "Celovitega načrta za končanje konflikta v Gazi", ki ga je konec septembra objavil ameriški predsednik Donald Trump. Svet je novembra sprejel resolucijo, ki pozdravlja načrt. Grčija podpira načrt v 20 točkah.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izrazil upanje, da bodo v Istanbulu potekala neposredna pogajanja med Moskvo in Kijevom o rešitvi ukrajinskega konflikta.

Grški podsekretar za nacionalno gospodarstvo in finance, Giorgos Kotsiras, je na investicijskem forumu v Solunu izpostavil, da si vlada prizadeva za povečanje ponudbe stanovanj, zadrževanje najemnin, izboljšanje dostopa do stanovanj in podporo delavcem, ki se pogosto selijo v večja mesta. Hkrati vlada zmanjšuje davke in z uporabo digitalnih orodij omejuje davčne utaje. Poslanec KKE, Giorgos Lambroulis, pa je obravnaval predlog zakona o zdravstvu, ki predvideva donacijo za izgradnjo novega oddelka bolnišnice v Patrasu, pri čemer je poudaril, da bi morale zdravstvene enote financirati država in ne biti odvisne od donatorjev.

Najnovejša knjiga Aleksisa Ciprasa, nekdanjega grškega premierja, z naslovom "Itaka" je sprožila politične odzive v Grčiji. V knjigi Cipras opisuje zakulisje svojega političnega delovanja, vključno z obdobji kritičnih pogajanj leta 2015, in podaja kritike na račun nekdanjih sodelavcev. Francoski Le Monde poroča, da Cipras v knjigi pripravlja teren za svojo vrnitev v politiko in da je ocenjen kot sposoben ponovno združiti sredinsko levico.

Ob mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami je grška organizacija "Bodi človek" s pomočjo umetne inteligence ustvarila ganljiv video. V njem oživljajo žrtve femicida, kot so Garifalia Psarrakou, Eleni Topaludi in Kiriaki Griva, da bi opozorile na problematiko nasilja nad ženskami in spodbudile k spremembam. Žrtve v videu nagovarjajo gledalce z besedami: "Nekoč sem bila samo dekle, zdaj sem ime v naslovu."

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.