APDEJT.si

Ghislaine Maxwell, nekdanja partnerica in sodelavka Jeffreyja Epsteina, je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za razveljavitev njene 20-letne zaporne kazni zaradi trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje. Njena prošnja sledi nedavnemu srečanju s pomočnikom generalnega državnega tožilca ZDA, Toddom Blanchejem, kar je sprožilo novo polemiko v primeru.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki tožilcem nalaga pregon posameznikov, ki sežigajo ameriške zastave med protesti, z namenom ponovne vzpostavitve spoštovanja, ponosa in svetosti. Poleg tega se je zaostrila polemika med Trumpom in guvernerjem Marylanda, Wesom Moorejem, potem ko je Trump izjavil, da bo v Baltimore poslal Nacionalno gardo ZDA. Predsednik Trump je tudi napovedal odprtje kabinetne seje za medije.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati več kot 27-letno zaporno kazen v prostorih zvezne policije v Brasilii, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva v postopku zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro se že nahaja v priporu.

Demokrati v ameriškem kongresu so objavili dodatna elektronska sporočila Jeffreyja Epsteina, ki nakazujejo, da je Donald Trump vedel za njegovo nedopustno vedenje. V elektronskih sporočilih Epstein omenja, da je Trump preživel ure z eno od deklet v njegovi hiši. Bela hiša je te obtožbe označila za blatenje predsednika.

Ukrajinska ministra za energijo, Svitlana Hrynchuk, in pravosodje sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila zaradi obsežnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Preiskava korupcije se širi.

Objavljeni so bili novi e-maili iz zapuščine Jeffreyja Epsteina, ki ponovno osvetljujejo pretekle interakcije Donalda Trumpa z njim. V enem od e-mailov naj bi Epstein trdil, da je Trump 'vedel za dekleta'. Bela hiša je te obtožbe zavrnila in jih označila za poskus omadeževanja s strani demokratov. Dokumenti vsebujejo več kot 20.000 strani informacij o njunem odnosu, vključno s korespondenco z novinarji.

Potem ko je Donald Trump po mesecih nasprotovanja nakazal, da bo podpisal zakon o objavi Epsteinovih dokumentov, če pride do njega, je predstavniški dom z izjemno večino (427 proti 1) glasoval za njegovo objavo. Jena-Lisa Jones, preživela žrtev Epsteina in nekdanja volivka Trumpa, je predsednikovo ravnanje označila za 'nacionalno sramoto'.

Ameriški predstavniški dom in senat sta potrdila zakon, ki bo prisilil ministrstvo za pravosodje k objavi dokumentov v zvezi s preiskavo Jeffreyja Epsteina, obsojenega spolnega prestopnika. Zakon, ki ga mora podpisati še predsednik Donald Trump, naj bi razkril podrobnosti o Epsteinovih zločinih in morebitnih vpletenih posameznikih.

Ameriški poslanci so z veliko večino podprli zakon, ki Ministrstvu za pravosodje nalaga objavo dokumentacije v zvezi s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Zakon je bil poslan v senat.

Ghislaine Maxwell, obtožena pomoči pri zlorabah s strani Jeffreyja Epsteina, je na zaslišanju v zvezni državi Florida odgovarjala na vsa vprašanja namestnika generalnega državnega tožilca ZDA, ki je tudi nekdanji odvetnik Donalda Trumpa. Njen odvetnik je potrdil, da Maxwellova ni izkoristila svoje pravice do molka. Ta razvoj dogodkov v primeru, ki še vedno preiskuje povezave bogatih in vplivnih posameznikov z Epsteinom, je ponovno podžgal teorije zarote o domnevnem prikrivanju. Medtem je medijsko poročanje izpostavilo tudi Trumpovo omembo v knjigi ob 50. rojstnem dnevu Epsteina, kar dodatno zapleta sliko okoli predsednikovega odnosa z obtoženim finančnikom.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe (2002–2010) je bil v ponedeljek na prvi stopnji spoznan za krivega podkupovanja prič in procesne prevare. Sodnica Sandra Liliana Heredia ga je v zgodovinski sodbi razglasila za odgovornega za kaznivo dejanje podkupovanja v kazenskem postopku, kar ga postavlja za prvega nekdanjega predsednika, obsojenega v zgodovini Kolumbije. Obsodba se nanaša na poskuse podkupovanja paravojaških enot, da bi spremenile pričevanja in ga ne bi povezale z desničarskimi enotami. Kljub temu, da je bil spoznan za krivega podkupovanja in procesne prevare, je bil oproščen enostavnega podkupovanja. Medtem ko Uribe zanika, da bi pritiskal ali podkupoval paravojaške enote, je primer sprožil močne odzive, pri čemer sta Federico Gutiérrez in Andrés Julián Rendón izrazila podporo Uribeju, trditač, da mu bo zgodovina dala prav. Sodni postopki so se začeli maja 2024, vendar se primer vleče že 13 let. Mediji so primer poimenovali 'sodba stoletja'.

Gvatemalsko sodišče je odredilo preiskavo proti nekdanjemu predsedniku Jimmyju Moralesu Cabreri (2016-2020) zaradi njegove morebitne vpletenosti v primer smrti 41 deklet v državnem domu leta 2017. Sodišče je že spoznalo štiri nekdanje uradnike za krive nenaklepnega uboja in jim izreklo zaporne kazni. Preiskava naj bi ugotovila Moralesovo odgovornost v primeru.

V Vatikanu so izbrali sodnike za kanonično sojenje slovenskemu duhovniku Marku Rupniku, ki je obtožen spolnih in psiholoških zlorab več redovnic. Priprave na sojenje so v teku.

Po razveljavitvi oprostilne sodbe na prvi stopnji se je v Parizu začelo ponovno sojenje družbama Air France in Airbus zaradi strmoglavljenja leta 2009, v katerem je umrlo 228 ljudi.

Ameriško tožilstvo je sporočilo, da ne bo zahtevalo smrtne kazni za Ismaela 'El Maya' Zambado, enega od ustanoviteljev kartela Sinaloa, ki je obtožen trgovine z mamili. Podobno odločitev so sprejeli tudi za Rafaela Caro Quintera in Vicenteja Carrilla Fuentesa. Hkrati pa se Joaquín 'El Chapo' Guzmán Loera pritožuje, da mu niso dovolili komunicirati z novim odvetnikom, Israelom Joséjem Encinozo, in zahteva ukrepe.

Ismael "El Mayo" Zambada, zgodovinski vodja in soustanovitelj kartela Sinaloa, naj bi na zveznem sodišču v New Yorku formalno priznal krivdo. To se je zgodilo po tem, ko je tožilstvo pred tedni sporočilo, da ne bo zahtevalo smrtne kazni za mehiškega narkobosa. Priznanje krivde bi lahko resno zatreslo temelje kartela Sinaloa.

Ameriško prizivno sodišče je zavrnilo Trumpov poskus odpravljanja državljanstva po rojstvu za otroke priseljencev, s čimer je potrdilo blokado izvršne odredbe. Odredba je bila označena kot neustavna, sodišče pa je potrdilo zaščito 14. amandmaja. Poleg tega je Trumpova administracija začela s strategijo deportacije otrok migrantov, ki nimajo pravnega statusa, s tem ko jih poziva, naj se odločijo, ali se bodo vrnili v svoje države izvora.

Vrhovno sodišče ZDA je znova dovolilo administraciji Donalda Trumpa, da odpravi začasno zaščito pred deportacijo za približno 300.000 venezuelskih migrantov. Sodišče je izdalo nujni odlok, s katerim je zadržalo odločitev nižjega sodišča v Kaliforniji, ki je sprva nasprotovala odpravi zaščite. Odločitev vrhovnega sodišča odpira možnost, da bodo venezuelski migranti izgubili zaščito pred deportacijo.