APDEJT.si

Rusija je izrazila nezadovoljstvo zaradi uhajanja informacij o tajnih pogovorih med Putinovim svetovalcem in Trumpovim odposlancem Steveom Witkoffom. Donald Trump je umaknil prvotni rok za sprejetje mirovnega načrta, ki ga podpirajo ZDA, in poudaril,il, da razume kompleksnost ukrajinskega vprašanja. Obstajajo tudi trditve, da ameriški mirovni načrt temelji na ruskem dokumentu, obisk Witkoffa v Moskvi pa naj bi vplival na ukrajinsko diplomacijo.

Ukrajina je zanikala vpletenost v škandal glede uhajanja transkriptov pogovorov ameriškega predstavnika Stiva Vitkofa. Donald Trump je napovedal, da se bo Vitkof sestal z Vladimirjem Putinom v Moskvi, sekretar Den Driskol pa z ukrajinskimi predstavniki z namenom dokončanja mirovnega načrta. Šef NATO Mark Rute je izrazil prepričanje, da bi se konflikt med Rusijo in Ukrajino lahko končal do konca leta.

Bosanski obrambni minister Zukan Helez ni dovolil pristanek vojaškega letala Madžarske, s katerim bi moral v Banjaluko pripotovati madžarski zunanji minister Péter Szijjártó. Kot razlog za prepoved je navedel madžarsko podporo Dodiku in dejstvo, da ni prejel pojasnila, zakaj želi minister priti z vojaškim letalom.

Medtem ko se pojavljajo informacije o ukrajinski privolitvi v ameriški mirovni načrt, ruski zunanji minister Sergej Lavrov trdi, da je Rusija pozdravila začetno različico načrta in pričakuje izboljšano verzijo. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa meni, da bo EU morala odpraviti sankcije proti Rusiji kot del mirovnega sporazuma. Ne glede na to, strokovnjaki opozarjajo, da so pogajanja zahtevna, iz Moskve pa prihajajo opozorila glede dogovora.

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Vladimir Putin je podpisal odlok, imenovan "Strategija ruske nacionalne politike do leta 2036", s katerim želi povečati število ljudi, ki se identificirajo kot Rusi in govorijo ruski jezik na ukrajinskih ozemljih, ki jih je Rusija zasedla. Cilj strategije je, da bi velika večina prebivalcev zasedenih vzhodnih ukrajinskih območij postala ruska.

Kuba je obtožila Združene države Amerike, da si prizadevajo za nasilno strmoglavljenje vlade v Venezueli. Kubanska vlada je opozorila, da je takšno agresivno ravnanje nevarno in neodgovorno ter bi lahko imelo hude posledice za celotno regijo. Kuba ZDA obtožuje tudi, da pripravljajo vojaško intervencijo v Venezueli, medtem ko Washington povečuje svojo vojaško prisotnost v regiji.

Kremelj je potrdil, da bo posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, v začetku decembra obiskal Moskvo. Med obiskom naj bi Witkoff Kremelju sporočil, da lahko Rusija obdrži celotno regijo Doneck v vzhodni Ukrajini. Obstaja tudi možnost, da se mu bo pridružil Jared Kushner.

Poslanec Domovinskega gibanja Stipo Mlinarić je izjavil, da vstop Srbije v Evropsko unijo ne bi smel biti pogojen z razkritjem podatkov o pogrešanih, temveč s priznanjem agresije in plačilom vojne odškodnine Hrvaški. Poudaril je, da je sprava s Srbijo možna šele, ko bo Srbija priznala agresijo in plačala odškodnino.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Po ukrajinskih navedbah sta se Washington in Kijev dogovorila o ključnih vprašanjih ameriškega mirovnega načrta. Ukrajina naj bi po navedbah ameriškega uradnika za CBS News pritrdila mirovnemu sporazumu, čeprav naj bi ostale odprte še nekatere podrobnosti. Vodja Nata, Mark Rutte, je znižal pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč, da je treba rešiti še več vprašanj.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

V Avstraliji so aretirali štiri moške, med njimi hrvaškega prvega častnika mednarodne ladje za prevoz živine, zaradi domnevne vloge v tihotapljenju več kot 525 kilogramov kokaina. Pakete droge so našli, kako plavajo v oceanu ob zahodni obali Avstralije. Osumljeni so kokain metali v morje.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.