APDEJT.si

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ostro kritizirala srbskega predsednika Aleksandra Vučića zaradi njegovih izjav o možnosti, da bi srbsko orožje končalo v Ukrajini. V Moskvi so izrazili zmedo in namignili na možnost obstoja dveh predsednikov v Srbiji. Zaharova je zavrnila namigovanja, da bi ruski vojaki lahko izgubili življenja zaradi srbskega orožja.

Pojavljajo se poročila, da naj bi prišlo do nesoglasij med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog naj bi bila odpoved srečanja med Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kremelj je te navedbe zanikal in poudaril, da so odnosi med Lavrovom in Putinom dobri.

ZDA so po Izraelu postale druga država, ki je zavrnila udeležbo v razpravi ZN o stanju človekovih pravic v državi. ZDA niso posredovale nacionalnega poročila pred srečanjem delovne skupine Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi, ki je uradno zabeležila 'nesodelovanje' Washingtona.

Velika Britanija je ukinila sankcije sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Šariju, dan po tem, ko je to storil Varnostni svet Združenih narodov. Evropska unija je napovedala, da bo sledila britanskemu zgledu. Odločitev je bila sprejeta pred načrtovanim srečanjem al-Šarija z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Mihail Hodorkovski, nekdanji ruski naftni tajkun in kritik Kremlja, je opozoril Evropo, da se pripravi na dolgotrajno obdobje nove hladne vojne z Rusijo, ki bo trajala najmanj deset let, ne glede na izid vojne v Ukrajini. Hodorkovskega ruske oblasti obtožujejo vodenja teroristične organizacije in načrtovanja nasilnega prevzema oblasti s pomočjo ukrajinskih sil.

Bruno Stojić, nekdanji minister za obrambo paradržave Herceg-Bosne, ki je bil v Haagu obsojen na 20 let zapora zaradi vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini, je bil izpuščen na prostost. Stojić je bil obsojen zaradi zločinov, storjenih v Bosni in Hercegovini. To je bila tretja zahteva Stojićeve obrambe za njegovo predčasno izpustitev.

Kralj Karel III. je uradno odvzel princu Andrewu naziv princa z uporabo formalnega dokumenta, opremljenega s kraljevim pečatom. Princ Andrew je že pred tem izgubil naziv »Njegova kraljeva visokost«.

Perujski parlament je razglasil mehiško predsednico Claudio Sheinbaum za persono non grata zaradi "nesprejemljivega vmešavanja v notranje zadeve" Peruja. Ta odločitev je prišla tri dni po prekinitvi diplomatskih odnosov med državama in v času, ko Peru razmišlja o dovolitvi varnega prehoda opozicijski političarki v Mehiko.

Tajfun Kalmaegi je v petek prinesel močan veter in obilne padavine v Vietnam. Umrlo je najmanj pet ljudi, porušeni so bili domovi, odnesene strehe in izruvana drevesa. Filipini se medtem pripravljajo na nov tropski ciklon.

Tajfun Kalmaegi je po opustošenju na Filipinih, kjer je zahteval najmanj 114 življenj, dosegel Vietnam. Zaradi močnih vetrov, ki dosegajo hitrosti do 149 km/h, je v pripravljenosti več kot 260.000 vojakov za reševalne akcije. Šest letališč je zaprtih, pričakujejo pa zamude pri številnih poletih. Vietnam se že spopada z rekordnimi količinami dežja in poplavami.

Tomio Okamura, novi predsednik spodnjega doma češkega parlamenta, je ob nastopu funkcije ukazal odstranitev ukrajinske zastave z zgradbe parlamenta. Zastava je bila nameščena leta 2022 v znak solidarnosti z Ukrajino.

Albanski forum je pisal ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Albanijo in Kosovom, ter zahteval zagotovljeno zastopanost Albancev v Skupščini Črne gore. Poudarjajo, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Nik Đeljošaj je opozoril na evropsko prakso, kjer imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji, ki predstavljata manj kot 0,5 odstotka prebivalstva, zagotovljenega poslanca. Hkrati je EU ponovno odprla vprašanje širitve, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Po izvolitvi Zohrana Mamdanija za župana New Yorka je izraelski minister pozval Jude, naj se izselijo iz mesta, in dejal, da New York ne bo nikoli več enak. Izraelski obrambni minister je tudi ukazal, da se območje med Izraelom in Egiptom razglasi za zaprto vojaško cono.

Šef Delegacije Evropske unije v Beogradu, Andreas von Beckerath, je Srbiji sporočil, da mora svojo strateško usmerjenost k pridružitvi Evropski uniji dokazati z vidnimi rezultati v Bruslju. Poudaril je, da mora Srbija izpolniti prevzete obveznosti.

Evropska unija želi sprejeti nove članice, vendar poročilo iz Bruslja kaže na velike razlike med državami kandidatkami, med katerimi je tudi Bosna in Hercegovina. Zadnjih 12 let ni bila sprejeta nobena nova država, kar odpira ključna vprašanja o prihodnji širitvi.

Aleksandar Vučić se je po prejemu poročila Evropske komisije o napredku Srbije sestal z Andreasom fon Bekeratom in ocenil, da poročilo predstavlja mnenje in videnje EK. Pri tem je priznal del krivde za negativne ocene. Poudaril je, da so nekatere države EU uvedle sankcije Srbiji, ter komentiral napad na Milana Bogdanovića pred skupščino, o katerem se je po njegovem mnenju molčalo.

Papež Leo se je v Vatikanu srečal s palestinskim predsednikom Abasom in razpravljal o nujnosti pomoči Gazi ter rešitvi dveh držav. To je bilo njuno prvo srečanje v živo. Abas se je decembra 2024 že srečal s predhodnikom papeža Lea, papežem Frančiškom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin med telefonskim pogovorom povedal, da je Moskva več kot desetletje poskušala najti mirno rešitev za konflikt v Ukrajini. Putin naj bi dejal, da je na vrsti Washington, da poskuša prisiliti Kijev k sprejetju rešitve, ker ukrajinske oblasti ne želijo rešiti težav rusko govorečega prebivalstva.

Tajfun Kalmaegi je dosegel Vietnam, kjer je povzročil zemeljski plaz vzdolž osrednje obale. Pred tem je na Filipinih zahteval najmanj 140 življenj. V Vietnamu so evakuirali več tisoč ljudi iz območij, ki so bila že prizadeta zaradi neviht.

Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.