APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v Parizu podpisala pismo o nameri, ki se nanaša na nakup stotih francoskih lovskih letal Rafale in pripadajoče oborožitve s strani Ukrajine. Dogovor je bil sklenjen z namenom okrepitve vojaške pomoči Ukrajini.

Vojaki, ki so septembra nastopili služenje vojaškega roka, so začeli s specialističnim usposabljanjem za vojaške dolžnosti, za katere so bili rekrutirani, je sporočilo Ministrstvo za obrambo.

Novi članki potrjujejo, da je belgijski minister za obrambo, Theo Francken, v intervjuju ponovil izjavo, da bi NATO v primeru ruskega napada na Bruselj »zravnal Moskvo z zemljo«. Francken je izrazil močno zaupanje v obrambno sposobnost zveze NATO.

Izraelska vojska je kljub premirju izvedla napad v Bejrutu in ubila visokega voditelja Hezbollaha, Haithama Alija Tabatabaija, ter druge člane pro-iranske milice Hezbolah.

Donald Trump je branil svojega odposlanca za Rusijo, Stiva Vitkofa, po poročilih, da naj bi svetoval Kremlju o predlogu mirovnega sporazuma z Ukrajino. Vladimir Putin je med pogovorom opozoril Trumpa, da bi dobava raket Ukrajini povzročila eskalacijo konflikta. ZDA so sprožile nove diplomatske napore za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je EU razdeljena glede usode zamrznjenega ruskega premoženja.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je konec lanskega leta načrtovala atentat na izraelsko ambasadorko v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Združene države Amerike in Izrael obtožujejo Iran načrtovanja atentata, vendar so mehiške varnostne službe zaroto preprečile. Trenutno ne obstaja nobena neposredna grožnja.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v petek v Washingtonu, kjer naj bi razpravljala o dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Trump je omenil možnost, da bi rakete najprej prodal državam NATO, ki bi jih nato posredovale Ukrajini.

Rusija je sporočila, da so njene enote zavzele tri dodatne vasi v Ukrajini, medtem ko Ukrajina krepi svoje položaje v strateško pomembnem mestu Pokrovsk, kjer so se infiltrirale ruske enote. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da ima Ukrajina pravico napadati ruske cilje kjerkoli v Evropi.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko bil nedavni požar v rafineriji MOL v Százhalombatti, ki predeluje rusko nafto, posledica zunanjega napada. Medtem ko vzrok požara še ni znan, Orban ne izključuje možnosti, da bi bila v incident vpletena Ukrajina. Rafinerija MOL je ključnega pomena za madžarsko oskrbo z naftnimi derivati.

Google je izdal nujno opozorilo vsem uporabnikom brskalnika Chrome, saj so potrdili, da potekajo hakerski napadi, ki izkoriščajo novo odkrito varnostno ranljivost CVE-2025-13223. Uporabnikom svetujejo takojšnjo posodobitev brskalnika, da se zaščitijo pred morebitnimi zlorabami.

Hrvaška in Ukrajina sta v Kijevu podpisali pismo o nameri za skupno proizvodnjo orožja, kot je sporočilo hrvaško obrambno ministrstvo. Hkrati pa je hrvaški sabor ponovno uvedel obvezno služenje vojaškega roka, kar naj bi bil korak k jačanju obrambne sposobnosti države in priprava na geopolitične izzive.

Bivši ruski vohun Andrej Bezrukov je ruskega predsednika Vladimirja Putina posvaril pred potovanjem v Budimpešto, kjer naj bi ga po njegovih besedah Britanci nameravali ubiti. Bezrukov trdi, da je britanski mentalitet strukturiran tako, da Putinovo obstajanje predstavlja težavo, in da bi Britanija lahko kmalu prenehala obstajati, zato močno odsvetuje Putinov obisk madžarske prestolnice.

Članki obravnavajo možnost ruskega napada na NATO ozemlje, pri čemer izpostavljajo strateško pomembno, a demilitarizirano območje Svalbarda pod norveško suverenostjo. Mesto Longyearbyen, ki leži skoraj na pol poti med Severnim polom in ruskim polotokom Kola, kjer je sedež ruske jedrske flote, je potencialna točka udara. Obstaja celo simulacija, ki predvideva mesec in leto invazije.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Hamas je napovedal, da bo v soboto zvečer predal posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da se bo vojna s Hamasom končala po drugi fazi načrta, ki vključuje razorožitev Hamasa.