APDEJT.si

Silvia Salis, nekdanja atletinja in olimpijka, je v nekaj mesecih postala pomembno ime v italijanski politiki. Po vstopu v politično areno maja jo omenjajo kot možno bodočo voditeljico italijanske opozicije in potencialno tekmico premierke Giorgie Meloni.

Švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je bila začasno izgnana iz Benetk, potem ko je skupaj s člani okoljske skupine "Extinction Rebellion" v Canal Grande spustila zeleno barvo. Policija je proti vsem 37 aktivistom izrekla 48-urno prepoved zadrževanja na območju mesta, ker akcija ni bila prijavljena. Regionalni predsednik Benečije Luca Zaia je dejanje obsodil.

Avstralska skrajno desničarska senatorka Pauline Hanson je sprožila ogorčenje in bila obsojena zaradi rasizma in islamofobije, ker je v parlamentu nosila burko, da bi protestirala proti muslimanskim oblačilom in zahtevala prepoved nošenja burke v javnosti.

Branko Blanuša, kandidat SDS za predsednika Republike Srbske, je izjavil, da volitve še niso končane in zahteva ponovitev volitev v Doboju in Zvorniku. Opozicija oporeka izidom volitev zaradi suma manipulacij v določenih mestih. Milorad Dodik je sicer razglasil zmago svojega kandidata, Siniše Karana.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je v Stockholmu svojemu moldavskemu kolegu Igorju Grosuu zagotovil, da lahko Moldavija računa na nadaljnjo podporo Hrvaške pri vstopu v Evropsko unijo.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

Nove ankete potrjujejo, da dve tretjini Berlinčanov nasprotuje organizaciji olimpijskih iger v njihovem mestu. To bi lahko imelo velike posledice za morebitno kandidaturo.

Na referendumu so slovenski volivci zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je parlament sprejel julija. Proti zakonu je glasovalo 53,07 % volivcev, kar je zadostovalo za njegovo zavrnitev. Pobudnik referenduma je izpostavil zmago kulture življenja nad kultom smrti.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Ameriško ministrstvo za finance je izdalo dovoljenje za transakcije z ruskimi bankami, ki bodo financirale širitev jedrske elektrarne v madžarskem Paksu.

V Republiki Srbski so potekale predčasne volitve za predsednika entitete, potem ko je Milorad Dodik izgubil mandat. Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) je razglasila zmago svojega kandidata Siniše Karana, medtem ko je največja opozicijska stranka, Srbska demokratska stranka (SDS), zavrnila priznanje rezultatov in napovedala boj za ponovitev volitev v Doboju in Laktaših.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

Danes v Sloveniji poteka referendum o zakonu, ki ureja pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Več kot 3.000 volišč je odprtih od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Prvi rezultati glasovanja se pričakujejo po 19.30, kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Potrjeno je, da je petdeset učencev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v severni Nigeriji, pobegnilo in se vrnilo k svojim družinam. Učenci so pobegnili posamično. Napad je označen kot najhujša šolska ugrabitev v Nigeriji po ugrabitvi deklet s strani Boko Harama leta 2014.

Predsednik CIK BiH Jovan Kalaba je sporočil preliminarne in nepopolne rezultate predčasnih volitev za predsednika Republike Srbske, po katerih je kandidat SNSD Siniša Karan osvojil 200.116 glasov, kar predstavlja 50,89 odstotka. Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Karana.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković se je na Švedskem, kjer se udeležuje parlamentarnega vrha Mednarodne krimske platforme, srečal z uglednimi Hrvati, ki živijo in delujejo v tej državi. Poudaril je, da je hrvaška diaspora pomembna vez med državama in prispeva h kvaliteti bilateralnih odnosov. Izpostavil je tudi pomembnost katoliških misij pri ohranjanju hrvaške identitete.