APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja, kar je poteza, ki po mnenju nekaterih analitikov poglablja politični razkol med Macronom, drugimi političnimi strankami in prebivalstvom. Ponovno imenovanje prihaja v času, ko se Macron sooča z vse večjimi izzivi in kritičnimi ocenami njegovega vodenja, nekateri pa menijo, da bi neuspeh Lecornuja lahko pomenil resne težave za Macrona in celotno državo. Komentarji poudarjajo, da se Macron, ki je nekoč veljal za politično čudo, zdaj sooča s krizo vodenja in mu grozi, da bo propadel zaradi lastne želje po moči.

Članki na spletnih straneh kaosenlared.net in peacelink.it izražajo kritike in zaskrbljenost glede morebitne podelitve Nobelove nagrade za mir Marii Corini Machado. Kaosenlared.net jo povezuje z ultradesničarskimi skupinami v Kolumbiji in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, pri čemer omenjajo 'lažne pozitivne' primere pod vlado Uribeja. Peacelink.it pa ocenjuje, da je nagrada 'žaljiva', saj Machado podpira Netanjahujev Likud in naj bi spodbujala protimuslimansko sovraštvo, kar jo po mnenju avtorjev diskvalificira za primerjavo z osebnostmi, kot je Martin Luther King mlajši.

Nekdanji britanski premier Tony Blair si prizadeva za vlogo v tranziciji v Gazi s poslovnim pristopom k miru na Bližnjem vzhodu, kar sproža vprašanja o njegovi pro-izraelski usmerjenosti. Medtem pa Izrael preprečuje izpustitev palestinskega voditelja Marvana Barghoutija, kljub pogovorom o izmenjavi zapornikov, ker se ga premier Netanyahu boji.

Izraelski naseljenci in vojaki so napadli palestinske obiralce oljk in mednarodne aktiviste v bližini Nablusa na severnem Zahodnem bregu. Po poročanju tiskovne agencije Wafa so naseljenci napadli obiralce v mestu Akraba južno od Nablusa in v mestu Beita severno od Nablusa. Več ljudi je potrebovalo zdravniško pomoč, ranjeni so bili tudi novinarji.

Visoki predstavnik Hamasa je odločno zavrnil razorožitev, ki jo predvideva mirovni načrt predsednika Trumpa za Gazo. Hamas se je odločil zaupati Trumpu, ker je v preteklosti že držal besedo. Mirovni načrt, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump, naj bi končal konflikt v Gazi, vendar pa Hamas ne sprejema pogojev, ki bi omejevali njihovo oborožitev.

Med propalestinskimi protesti v Lahoreju v Pakistanu je prišlo do nasilja, posledično pa do aretacij. Mož ženske, ki je uničevala spominske trakove za žrtve 7. oktobra v Londonu, je trdil, da jo je napadel Mossad. V Avstraliji in Evropi so potekali množični propalestinski protesti, v Trstu pa se je zbrala manjša skupina protestnikov na Borznem trgu.

Predsednik norveškega Nobelovega odbora je branil odločitev, da Donaldu Trumpu letos ne podeli Nobelove nagrade za mir, kar nakazuje, da njegova prizadevanja za mir niso zadostovala. Obenem organizatorji Nobelove nagrade za mir preiskujejo potencialno trgovanje z notranjimi informacijami na platformi Polymarket.

Organizacija Human Rights Watch poziva Microsoft, naj prekine poslovne dejavnosti, ki prispevajo k resnim kršitvam pravic v Izraelu in Palestini. Hkrati so v Londonu potekali protesti, povezani s pro-palestinskimi shodi, kjer je župan Sadiq Khan izjavil, da slogan 'Od reke do morja' ni nujno antisemitski. Njegova politična tekmica Susan Hall je izrazila zaskrbljenost, da so shodi povzročili strah med londonskimi Judi.

Ruski ambasador v Oslu, Nikolaj Kortsjunov, je obtožil Nobelov komite, da se »vmešava v notranje zadeve Venezuele« z dodelitvijo Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Na norveškem portalu Steigan.no pa objavljajo različne odzive na to odločitev Nobelovega komiteja, vključno z mnenjem Tronda Andresena.

Donald Trump je izjavil, da ga je Maria Corina Machado poklicala in mu povedala, da si je nagrado zaslužil. Bela hiša je že pred tem kritizirala podelitev nagrade Machado in menila, da bi jo moral prejeti Trump.

Bela hiša je javno kritizirala Nobelov odbor, ker ni podelil Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izšla je tudi karikatura, ki prikazuje vpliv dejstva, da Trump ni prejel nagrade.

Izraelska vlada je odobrila dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, premier Netanyahu pa se je zahvalil Trumpu, Witkoffu, Kushnerju in IDF za pomoč pri izpustitvi talcev. Predsednik Trump naj bi v ponedeljek prispel v Izrael, kjer bo nagovoril Knesset in se srečal z osvobojenimi talci.

Italijanski pacifisti poudarjajo, da prekinitev ognja v Gazi ne bo prinesla miru brez konca okupacije. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zavrnil možnost napotitve Bundeswehra v Strefo Gazo, čeprav Nemčija podpira mirovni načrt. Nogometni klub Inter pa je odigral prijateljsko tekmo proti Atletico Madridu v Bengaziju v Libiji, kar je sprožilo vprašanja o primernosti dogodka.

Melania Trump je sporočila, da je vzpostavila neposreden komunikacijski kanal z Vladimirjem Putinom glede izpustitve ukrajinskih otrok, ki jih je Rusija odpeljala. Povedala je tudi, da se je v zadnjih 24 urah osem otrok, ki jih je ruska invazija na Ukrajino razselila, vrnilo domov.

Bela hiša je nadaljevala s kritikami Nobelovega odbora, ker ni podelil nagrade Donaldu Trumpu. Direktor komunikacij Bele hiše je izjavil, da je odbor postavil "politiko pred mir". Poudaril je, da ima Trump "srce humanitarca" in da je sposoben premikati gore s čisto silo svoje volje. Trump naj bi si v zadnjih dneh izrazil željo po prejemu nagrade, medtem ko je potekalo pogajanje o sporazumu med Izraelom in Hamasom.

Donald Trump je pred svojim obiskom v Izraelu izjavil, da verjame v uspeh mirovnega sporazuma za Gazo. Napovedal je srečanje z "mnogimi voditelji" v Egiptu v ponedeljek, kjer bodo razpravljali o prihodnosti Gaze. V Egiptu naj bi se srečal tudi s španskim premierjem Pedrom Sánchezom, kljub znanim razlikam med njima.

Enzo Iacchetti je na Instagramu izrazil dvom o premirju med Izraelom in Hamasom. Medtem pa Il Tempo kritizira tiste, ki podpirajo Palestino, in jih obtožuje propagande v prid Hamasa. Članek Il Tempo opisuje podpornike Palestine kot udeležence "Velikega muslimanskega brata", pri čemer izpostavlja vplivno vlogo islamistične skupine.

Po prejemu Nobelove nagrade za mir je Maria Corina Machado izrazila hvaležnost za mednarodno podporo in poudarila, da je nagrada spodbuda za boj za svobodo. Objavljen je bil tudi video posnetek trenutka, ko je bila obveščena o nagradi. Javier Milei ji je čestital, Paulo Rangel pa jo je označil za velik zgled svetu.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Prejem Nobelove nagrade za mir s strani Maríe Corine Machado je sprožil mešane odzive. Machado se je počutila počaščeno in nagrado pripisala venezuelskemu ljudstvu. Chavizem je nagrado označil za politično motivirano in jo povezal z vplivom ameriškega državnega sekretarja. Podporniki poudarjajo, da nagrada predstavlja podporo demokraciji v Venezueli in nasprotuje poskusom prikrivanja Madurovega režima. Nekateri Venezuelci so izrazili nestrinjanje in poudarili njen poziv k sankcijam proti Venezueli v preteklosti.