APDEJT.si

Predsednik Brazilije, Lula da Silva, je izrazil močno zanimanje za srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ob robu dogodkov v Maleziji. Lula je poudaril, da namerava na morebitnem srečanju odločno braniti interese Brazilije in izpostaviti ključne teme, pomembne za državo.

Donald Trump je izjavil, da je ustavil načrte Benjamina Netanjahuja za aneksijo Zahodnega brega. Opozoril je, da bi Izrael izgubil ameriško podporo, če bi se odločil za aneksijo. Napovedal je tudi, da namerava obiskati Gazo.

Mednarodno sodišče je odločilo, da Izrael ne sme stradati Palestincev in da mora zagotoviti zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev Gaze. Prav tako mora Izrael sodelovati z Agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in odpraviti blokado pomoči Gazi. Izrael naj bi po dogovoru o premirju moral odpreti prehod Rafa in omogočiti vstop 600 tovornjakom humanitarne pomoči dnevno.

Ob obali Salakte v Tuniziji se je prevrnila ladja s približno 70 migranti iz podsaharske Afrike. V nesreči je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi novorojenčki. Tunizijska obalna straža je rešila 30 ljudi in sprožila preiskavo.

Ameriški podpredsednik JD Vance je med obiskom v Izraelu poudaril, da sporazum o Gazi ponuja priložnost za okrepitev odnosov z državami Bližnjega vzhoda, vendar je pred njimi še težka naloga pri izvajanju ameriškega mirovnega načrta. Izraelski predsednik Isaac Herzog je pozval k ohranjanju premirja v Gazi. Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da je izključitev Hamasa predpogoj za priznanje Palestine, pri čemer je obsodila kršitev premirja s strani Hamasa in posledično izraelsko povračilo.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi zaostrenih napetosti in ruskega neupoštevanja prekinitve ognja v Ukrajini. Putin je odgovoril z vodenjem jedrskih vaj po kopnem, morju in zraku, kljub temu pa Kremelj trdi, da se priprave na vrh nadaljujejo. V ruskem zračnem napadu na Kijev je bilo ubitih najmanj šest ljudi.

Kralj Karel III. je postal prvi voditelj Anglikanske cerkve, ki je javno molil s papežem po razkolu z Rimom pred 500 leti. Skupna molitev s papežem Leonom XIV. v Sikstinski kapeli v Vatikanu je bila označena kot pomemben trenutek v zgodovini in potrjuje bližino med katoliško in Anglikansko cerkvijo.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v parlamentu poudarila, da je Italija ponovno pomembna v mednarodnem prostoru, hkrati pa je komentirala dogajanje na Bližnjem vzhodu. Meloni je dejala, da je Hamas s kršitvijo premirja pokazal, kdo je glavni sovražnik Palestincev, vendar ne podpira izraelskega povračilnega ukrepanja. Poudarila je, da bo Italija priznala Palestino, ko bo Hamas sprejel, da ne bo imel vloge v prihodnji palestinski državi in bo razorožen. Evropski poslanec Marco Boccia je kritiziral Melonijevo, češ da podpira Trumpa in zavrača Evropo.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.

Po besedah evropske komisarke za širitev, Marte Kos, bi lahko Moldavija in Ukrajina že novembra začeli pogajanja o pristopu k Evropski uniji. Pogajanja naj bi potekala o vseh šestih tematskih sklopih, kar je Kosova razkrila na tiskovni konferenci ob robu zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU.

Donald Trump je ponovil opozorilo Hamasu in dejal, da so zavezniki ZDA na Bližnjem vzhodu pripravljeni poslati vojake v Gazo, če bo potrebno. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je prispel v Izrael, da bi okrepil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

V Združenih državah Amerike so se pojavile ideje o priključitvi Venezuele kot 51. zvezne države. Voditelj Fox News Sean Hannity je predlagal, naj predsednik Donald Trump pozabi na Kanado in namesto tega razmisli o Venezueli. Republikanski senator Lindsay Graham je idejo sprejel z navdušenjem. Nobelova nagrajenka za mir in venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je nagrado posvetila Trumpu in »trpljenju« v Venezueli.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pritiskal na slednjega za hitro končanje konflikta v Ukrajini. Po poročanju Wall Street Journala naj bi Trump Zelenskemu predstavil svoje prioritete za dosego miru. Medtem naj bi potekali pritiski za sabotiranje pogajanj v Ukrajini in prekinitve ognja v Gazi.

Poljska je zagrozila z aretacijo Vladimirja Putina, če bi njegov zrakoplov preletel poljski zračni prostor na poti v Budimpešto na srečanje z Donaldom Trumpom. Rusija je na to odgovorila z obtožbami, da je Poljska pripravljena izvesti teroristična dejanja.

Evroliga se je odločila, da se bodo tekme Evrolige in Evropskega pokala od 1. decembra spet igrale v Izraelu. Prejšnji tedni so nakazovali celo možnost izključitve izraelskih klubov, vendar se je situacija obrnila. Makabi je izvajal pritisk, vendar mu ni uspelo.

Po sklenitvi dogovora med Izraelom in Hamasom o Gazi, so ameriški odposlanci Jared Kushner, Joseph Witkoff in Vance obiskali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bi podprli mir. Izrael je ponovno odprl dva mejna prehoda. Nizozemski mediji poročajo, da ZDA izražajo zaskrbljenost, da bi Netanjahu lahko obnovil vojno. Ankete kažejo na porast podpore Netanjahujevi stranki Likud po koncu vojne v Gazi.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.