APDEJT.si

Donald Trump razmišlja o neposrednem telefonskem pogovoru z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, medtem ko v Karibih poteka prikrita vojna. Cilj pogovora je ugotoviti, ali je še mogoč dogovor o izhodu iz krize, preden bi ZDA zašle v odprt konflikt z režimom, ki ga Washington označuje kot problematičnega. Novica prihaja v času ameriških vojaških operacij proti tihotapskim potem v Venezueli.

Madžarski premier Viktor Orbán naj bi se 28. novembra v Kremlju v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Niti Budimpešta niti Moskva o tem srečanju še nista uradno poročali.

Izraelske sile so v nedeljo vdrle v gledališče Al-Hakawati, palestinsko narodno gledališče v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu, in prekinile nastop otroškega zbora. Po navedbah varnostnega ministra Itamarja Ben-Gvirja naj bi bila prireditev povezana s Palestinsko upravo.

Administracija ameriškega predsednika Trumpa je venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije "Kartel Sonc", čeprav za to ni predložila dokazov. Ta poteza je del ameriške kampanje proti Venezueli.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponudil posredovanje v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, da bi dosegel trajen mir. Putin je izjavil, da bi ameriški predlog lahko bil osnova za mirovni dogovor z Ukrajino.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je napovedala, da bo 5. januarja zapustila predstavniški dom po sporu z Donaldom Trumpom. Odločitev je sporočila v izjavi na družbenem omrežju X.

Dokument, ki naj bi bil mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo, je pricurljal v javnost. Načrt vključuje 28 točk in nakazuje, da je ukrajinski predsednik Zelenski popustil pritisku Washingtona. Poljska bi lahko bila zaradi načrta v težkem položaju, saj mir očitno ima svojo ceno.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne novele ustave, ki med drugim uvaja določbo o suverenosti države, zlasti v vprašanjih nacionalne identitete. Premier Fico pričakuje konflikt.

Fadwa Barghouti, žena zaprtega palestinskega politika Marwana Barghoutija, opozarja na predlog zakona v izraelskem parlamentu, ki bi uvedel smrtno kazen za palestinske zapornike. Hkrati Human Rights Watch (HRW) poroča, da izraelske deportacije deset tisoč Palestincev s področja Jenina, Tulkarema in Nour Shams predstavljajo vojni zločin in zločin proti človečnosti. HRW poudarja, da se izseljenim družinam mesece po operaciji 'Železni zid' ni dovolilo vrniti na svoje domove, pri čemer je bilo uničenih na stotine hiš.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Potres z magnitudo 5,5 je stresel osrednji Bangladeš in zahteval najmanj šest življenj, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Poškodovane so bile tudi zgradbe v glavnem mestu države, Daki.

Evropska unija je uvedla sankcije proti Abdelrahimu Hamdanu Dagalu, bratu voditelja sudanskih Sil za hitro podporo (RSF), zaradi grozodejstev v Sudanu. Sudanski ambasador pri EU, Abdelbagi Kabeir, je pozval evropske države, naj prenehajo dobavljati orožje, ki podžiga državljansko vojno v državi. EU preiskuje tudi možnost, da evropsko orožje preko Združenih arabskih emiratov konča v Sudanu, in napoveduje diplomatske ukrepe proti tistim, ki podpirajo vojno.

Po srečanju v Beli hiši, kjer sta se prvič osebno srečala, je ameriški predsednik Trump obljubil pomoč novoizvoljenemu županu New Yorka, Mamdaniju. Trump je pred tem Mamdanija kritiziral in mu grozil z aretacijo ter prenehanjem financiranja mesta, a se je sedaj pokazal bolj spravljiv. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, celo šalila sta se o preteklih nesoglasjih.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Iran je obvestil Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), da prekinja izvajanje Kairskega sporazuma o sodelovanju, kot odgovor na sprejetje protiranske resolucije agencije. Iranski zunanji minister Abbas Aragči je pojasnil, da je Teheran sprejel to odločitev, potem ko je IAEA zahteval dostop do iranskih jedrskih objektov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je začel afriško turnejo z obiskom Mauritiusa, nato pa se bo odpravil v Južno Afriko, Gabon in Angolo. Cilj potovanja je utrditi odnose med Francijo in afriško celino, zlasti v luči nedavnih francoskih neuspehov v regiji Sahel. Macron se bo v Johannesburgu udeležil tudi vrha G20.