APDEJT.si

Iran se "z vsemi močmi" pogaja, da bi preprečil ponovno uvedbo mednarodnih sankcij s strani evropskih sil. Francija, Velika Britanija in Nemčija so zagrozile, da bodo sprožile "mehanizem hitrega povračila", ki samodejno ponovno uvaja vse sankcije Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Rusija naj bi bila pripravljena podpreti šestmesečno podaljšanje roka pred ponovno uvedbo kazni.

Na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo nemiri po 7. oktobru, pri čemer so države v regiji podvržene geopolitičnim spremembam, ki bi lahko vplivale na prihodnost »Osi odpora«, ki jo podpira Iran. V Izraelu družine talcev protestirajo pred rezidenco premierja Netanjahuja in zahtevajo prekinitev ognja v Gazi. V ZDA pa je predsednik Federal Reserve Jerome Powell nakazal možnost znižanja obrestnih mer zaradi ohlajanja trga dela in tveganja, ki ga predstavljajo tarife.

ZDA so uvedle sankcije proti 13 podjetjem in osmim plovilom zaradi domnevnih povezav z Iranom, s ciljem zaustavitve iranskega izvoza nafte. Sankcije so usmerjene proti subjektom s sedežem v Hong Kongu, Kitajski, Združenih arabskih emiratih in na Marshallovih otokih.

Palestinska oblast je ostro obsodila izraelsko odobritev ključnega projekta naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, ki po njihovem mnenju ogroža rešitev dveh držav. Izrael je odobril gradnjo 3400 stanovanj, kar bo po mnenju kritikov presekalo Zahodni breg na dva dela.

Nemško obrambno podjetje Renk razmišlja o preselitvi proizvodnje tankovskih menjalnikov za Izrael v ZDA, potem ko je nemški kancler Friedrich Merz ustavil pošiljke orožja zaradi vojne v Gazi. Ta poteza je sprožila kritike znotraj njegove lastne stranke. Avstralska vlada medtem vztraja pri izdaji dovoljenj za izvoz vojaške opreme v Izrael, kar odpira vprašanja o avstralskem trgovanju z orožjem v času konflikta.

Izraelsko podjetje Elbit Systems je sklenilo 1,635 milijarde dolarjev vreden posel za dobavo obrambnih rešitev neimenovani evropski državi. Petletna pogodba vključuje sisteme za natančne udare na dolge razdalje, brezpilotne letalnike in napredne obrambne sisteme.

Kitajska je pozvala podjetja, naj ne kupujejo čipov Nvidia in AMD. Ta poteza sledi dogovoru med podjetjema in Trumpovo administracijo, ki je omogočil vrnitev na kitajski trg v zameno za 15 % prihodkov. Dogovor je sprožil zaskrbljenost in pravna vprašanja.

Največji državni premoženjski sklad na svetu, norveški sklad z več kot 1.6 bilijona ameriških dolarjev premoženja, je prodal deleže v več izraelskih podjetjih. Ta poteza odraža spremembo politike sklada do Izraela. Sklad je prodal delnice v 11 izraelskih podjetjih, nekateri viri pa poročajo o 17 podjetjih, vključno z Bet Shemesh Engines in Rami Levy.

Egipt se sooča z vse večjo kritiko zaradi novega dogovora o uvozu plina iz Izraela, ki širi sporazum iz leta 2018. Kljub vojni v Gazi je izraelska plinska skupina NewMed Energy napovedala podpis 35 milijard dolarjev vredne pogodbe o dobavi plina Egiptu.

Civilna zaščita v Gazi, ki jo nadzoruje Hamas, je poročala o okrepljenih izraelskih zračnih napadih na mesto Gaza po izraelski odločitvi, da prevzame nadzor nad tem mestom. Pakistanska vlada je ostro obsodila nedavni izraelski zračni napad na Gazo, v katerem je umrlo veliko civilistov.

Izraelsko obrambno ministrstvo je z družbo Elbit Systems podpisalo pogodbo v vrednosti 260 milijonov dolarjev za lokalno proizvedeno napredno zračno municijo, namenjeno izraelski vojski (IDF). Pogodbo je podpisal generalni direktor ministrstva za obrambo, general Amir Baram, kar nakazuje na nadaljnjo širitev proizvodnje obrambne industrije v Izraelu.

Norveški državni premoženjski sklad, največji na svetu, bo pregledal svoje naložbe v Izrael zaradi pritiska in pomislekov glede naložb v podjetja, ki so povezana z izraelsko obrambno industrijo in vojno v Gazi. Pregled sledi razkritjem, da je sklad investiral v podjetje Beit Shemesh Engines, ki dobavlja dele za izraelska bojna letala. Norveška vlada je izrazila zaskrbljenost glede teh naložb.

Norveški naftni sklad je bil v času vojne v Gazi investiran v podjetja, ki priznavajo, da imajo dobiček od konflikta. Med njimi je podjetje, ki dobavlja kamere izraelski vojski, in drugo izraelsko podjetje za vojaško tehnologijo, ki zaradi vojne beleži velik dobiček. LO (Norveška zveza sindikatov) je te naložbe označila za 'sramotne' in zahteva, da se sklad umakne iz teh izraelskih podjetij.

Izrael je po mesecih ponovno dovolil vstop blaga v območje Gaze za lokalno trgovino, poteza pa prihaja po mednarodnem pritisku zaradi poročil o lakoti med Palestinci. Medtem je od začetka vojne v Izrael prispelo več kot 85.000 tujih delavcev, kar naj bi nadomestilo pomanjkanje delovne sile po tem, ko je bilo okoli 190.000 Palestincev, ki so bili zaposleni v Izraelu, premeščenih. V izraelskem parlamentu so izključili poslanca, ki je priznal genocid v Gazi.

Trumpova administracija je umaknila politiko, ki je od ameriških mest in držav zahtevala, da zavrnejo bojkot izraelskih podjetij, da bi prejele sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah. Agencija FEMA je objavila, da bodo zvezne države in mesta, ki želijo dostopati do zveznih sredstev za pripravljenost na naravne nesreče, morala izpolnjevati določene pogoje.

Slovenija je kot prva država Evropske unije prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. Premier Robert Golob je dejal, da Palestinci umirajo, ker jim sistematično zavračajo humanitarno pomoč. Odločitev je bila sprejeta zaradi humanitarne krize v Gazi in ker EU ni sprejela ustreznih ukrepov.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Azerbajdžan bo preko Turčije začel dobavljati naravni plin Siriji. Turški minister za energijo Alparslan Bayraktar je napovedal, da bo Turčija 2. avgusta začela dobavljati azerbajdžanski plin sirijskemu mestu Aleppo preko Kilisa. Azerbajdžanska državna energetska družba SOCAR vidi Izrael kot ključni del regionalnega energetskega trga in njegovo plinovodno infrastrukturo kot potencialno povezavo s Turčijo preko Sirije.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je na petem zaporednem zasedanju ohranila obrestne mere nespremenjene, kljub močnim političnim pritiskom predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje stroškov zadolževanja. Medtem sta univerzi Brown in Harvard dosegli dogovore s Trumpovo administracijo glede raziskovalnih sredstev. Univerza Brown je objavila dogovor o ponovni vzpostavitvi raziskovalnih sredstev, ki vključuje 50 milijonov dolarjev plačila organizacijam za razvoj delovne sile v Rhode Islandu v naslednjih 10 letih. Predsednik Trump je tudi izjavil, da bi njegova administracija lahko sprejela 500 milijonov dolarjev od Harvarda za rešitev spora glede financiranja, povezanega z antisemitizmom in politikami raznolikosti.

Iran je ponovil zavezo bogatenju urana in vztrajal, da se bodo jedrska pogajanja nadaljevala šele, ko bodo ZDA plačale odškodnino za škodo, nastalo med lansko vojno. Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo nove ameriške sankcije, usmerjene v energetski in naftni sektor, in jih označilo za neposreden napad na iransko ljudstvo in nacionalne interese. Sankcije so povezane z mrežo za prevoz nafte, povezano z Mohammada Hosseina Shamkhanija, sina visokega svetovalca iranskega vrhovnega vodje, Alija Shamkhanija.