APDEJT.si

V Katmanduju so protestniki kljub policijski uri zažigali vladne urade in domove politikov. Vojska je patruljirala po ulicah, saj je država doživljala najhujše nemire v zadnjih desetletjih. Protesti so bili usmerjeni proti politikom in vladnim uradom, premier Oli pa naj bi pobegnil iz države. Po odstopu premierja Olija se je Nepal znašel v novi ustavni in politični krizi.

Po incidentih z neznanimi droni nad letališčem v Koebenhavnu, ki so za štiri ure prekinili letalski promet, je Danska obsodila "resen napad" na svojo infrastrukturo. Rusija je zanikala vpletenost, pri čemer je izjavila, da so obtožbe neutemeljene. General Jérôme Pellistrandi je opozoril na delno nemoč Nata v takšnih situacijah. Incidenti so se zgodili tudi v Oslu.

Po smrti 19 ljudi med zatiranjem protestov v Katmanduju je odstopil nepalski premier in minister za notranje zadeve. Protesti, ki jih vodi generacija Z zaradi nezadovoljstva z brezposelnostjo, korupcijo in politično nestabilnostjo, so bili sproženi z vladno prepovedjo družbenih medijev. Vojska je prevzela nadzor nad Katmandujem, uvedla policijsko uro in odredila prebivalcem, da ostanejo v zaprtih prostorih. Indijske obmejne države, vključno z Uttar Pradeshom, Biharjem in Zahodno Bengalijo, so v stanju visoke pripravljenosti zaradi protestov v Nepalu, ki vplivajo na trgovinske poti z Indijo.

Španski minister za zunanje zadeve je izrazil podporo izključitvi ekipe Israel Premier Tech s španske kolesarske dirke Vuelta po protestu propalestinskih protestnikov, ki so prekinili dirko.

V Franciji so izbruhnili protesti, kjer so protestniki blokirali ceste in podžigali požare, policija pa je odgovorila s solzivcem. V Nepalu je vojska prevzela nadzor nad ulicami Katmanduja, po tem ko so protesti terjali 22 življenj in povzročili odstop premierja ter zažig parlamenta. Protestniki so zažgali tudi hišo predsednika vlade.

Po obsežnih protikorupcijskih protestih, ki jih je sprožila prepoved družbenih medijev in v katerih je umrlo najmanj 19 ljudi, je nepalski premier odstopil. Vojska je uvedla policijsko uro v Katmanduju in poskuša vzpostaviti red po nasilnih protestih, ki so jih spremljali tudi protesti v Franciji zaradi visokih življenjskih stroškov in reform.

V izraelskem zračnem napadu na begunsko taborišče zahodno od mesta Gaza je bilo ubitih najmanj 15 ljudi. Izraelska vojska je izdala nova opozorila o evakuaciji okoliškega območja pristanišča Gaza, v nočnih napadih pa je bilo ubitih najmanj 33 Palestincev. Poročila navajajo, da naj bi Somaliland sklenil sporni dogovor o preselitvi Palestincev iz Gaze, kar je sprožilo ogorčenje.

Google je milijarde uporabnikov Gmaila pozval k takojšnji zamenjavi gesel zaradi povečanih metod phishinga in kraje informacij. Opozorilo sledi hekerskemu napadu skupine ShinyHunters, zaradi česar je podjetje pozvalo uporabnike k spremljanju sumljivih aktivnosti.

Izraelska vojska je objavila posnetek zračnega napada, v katerem je bil ubit Hudhaifa Kahlout, znan kot Abu Obeida, dolgoletni tiskovni predstavnik vojaškega krila Hamasa. Medtem je študija iz Cambridgea ocenila, da je Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih več kot 1200 ljudi, genocid. Libanonska vlada je "pozdravila" načrt vojske za omejitev posedovanja orožja, Turčija pa je zavrnila izraelske medijske obtožbe o vpletenosti v zaroto za atentat na izraelskega ministra.

Donald Trump je javno pozval Hamas, naj sprejme dogovor o izpustitvi talcev iz Gaze, pri čemer je to označil za "zadnje opozorilo". Poudaril je, da je Izrael sprejel njegove pogoje za celovit dogovor, ki bi vključeval prekinitev vojne v zameno za izpustitev vseh 48 talcev prvi dan premirja, s čimer bi Izrael odpovedal načrtovano operacijo. Trump je potrdil novo ameriško ponudbo in pozval Hamas k sprejetju pogojev, opozarjajoč na posledice v primeru zavrnitve.

Izrael naj bi izvedel napad na vodstvo Hamasa v Dohi v Katarju. Hamas je potrdil, da je Izrael ciljal na njihove pogajalce v Dohi med razpravami o ameriškem predlogu za prekinitev ognja in izpustitev talcev. Katar je potrdil smrt varnostnika zaradi izraelskega napada. Izraelski mediji poročajo, da je Donald Trump dal "zeleno luč" za napad. Napad naj bi bil usmerjen v "obglavljenje" političnega vodstva Hamasa.

Izrael je začel mobilizirati več deset tisoč rezervistov za novo ofenzivo v mestu Gaza. Premier Benjamin Netanjahu želi pospešiti ofenzivo, kljub opozorilom obrambnih strokovnjakov.

Izraelska vojska je sporočila, da je bil napad na bolnišnico v Han Junisu v Gazi usmerjen na kamero, ki jo upravlja Hamas, kar pa bolnišnica zanika. Vojska je tudi sporočila, da je ubila Mahmuda al Aswada, poveljnika Hamasa v zahodni Gazi. Poleg tega so izraelske sile prestregle raketo, izstreljeno iz Jemna, kar je sprožilo sirene v osrednjem Izraelu.

Na avtobusni postaji v vzhodnem Jeruzalemu, v četrti Ramot, se je zgodil napad s strelnim orožjem, v katerem je umrlo pet ljudi, deset pa je bilo ranjenih. Po navedbah Hamasa naj bi bili storilci Palestinci, izraelske varnostne sile pa so ju ubile.

Španija je prepovedala vstop v državo izraelskima ministroma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu zaradi njune vloge v dogajanju v Gazi. Ministra sta bila že prej sankcionirana s strani držav kot je Kanada. Španski zunanji minister je izraelskega premierja Pedra Sancheza obtožil antisemitizma, zaradi česar je Španija poklicala nazaj svojega veleposlanika iz Tel Aviva. Islandija ni razpravljala o prepovedi prevoza vojaške opreme v Izrael preko svojega zračnega prostora.

V Izraelu so potekali protesti, imenovani "dan motenj", kjer so protestniki nasprotovali pozivu več deset tisoč rezervistov za ofenzivo v Gazi. Protestniki so se zbrali pred rezidenco Benjamina Netanjahuja v Jeruzalemu, zahtevajoč dogovor o Gazi in izpustitev talcev. Netanjahu je protestnike označil za "fašistične milice" in kritiziral policijo zaradi neukrepanja. Opozicijski poslanec Yair Lapid je odgovoril, da je Netanjahu najbolj zaščiten človek na Bližnjem vzhodu. Britanska zdravnica se sooča z disciplinskimi postopki zaradi antisemitskih izjav in podpore Hamasu.

Izraelski napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi je sprožil odzive regionalnih voditeljev, ki bodo o tem razpravljali na vrhu v Katarju. Napad je dal Teheranu priložnost, da se predstavi kot branilec arabske suverenosti in palestinskega odpora. Uspeh napada je še vedno negotov, prav tako pa tudi prihodnost pogovorov s Hamasom. Strokovnjaki menijo, da je bil napad podprt s strani ZDA in vodi v dogovor o izpustitvi talcev.

V prestolnici Katarja, Dohi, je odjeknilo več eksplozij, pri čemer naj bi bile tarča stavbe, povezane z gibanjem Hamas. Po poročilih različnih medijev, vključno z AFP, Sabreen News in RIA Novosti, so bili slišani udari v središču mesta, vidno pa je bilo tudi dim. Reuters poroča, da naj bi Izrael izvedel napade na politično vodstvo Hamasa.

Spletna stran honestreporting.com kritizira poročanje tujih medijev o terorističnem napadu na križišču Ramot v severnem Jeruzalemu, pri čemer izpostavlja domnevno napačno lociranje napada v bližini naselbin in dvom o njegovi teroristični naravi. Poudarjajo, da pri namernih terorističnih dejanjih, usmerjenih v nedolžne civiliste, ne bi smelo biti moralne dvoumnosti. Hkrati pa je v Veliki Britaniji policija aretirala skoraj 900 ljudi, ker so izrazili podporo skupini Palestine Action, ki jo je London označil za teroristično organizacijo. Britanska zakonodaja prepoveduje izražanje naklonjenosti tej skupini.

Po strelskem napadu v Jeruzalemu je Izrael zaostril kolektivno kaznovanje na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z uničevanjem domov palestinskih napadalcev. Ukinili so tudi dovoljenja za delo stotinam sorodnikov palestinskih napadalcev. V izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 35 Palestincev.