APDEJT.si

ZDA so januarja uvedle sankcije proti podjetju NIS, ki je v večinski ruski lasti in deluje kot glavni srbski dobavitelj nafte. Sankcije so del širšega obračuna z ruskim energetskim sektorjem in so zdaj začele veljati.

Ruski raketni in napadi z droni so povzročili izpade električne energije v velikem delu ukrajinske prestolnice Kijev. V jugovzhodni Ukrajini je bil v napadih ubit sedemletni otrok. Ruska vojska je, kot kaže, namerno ciljala na ukrajinsko energetsko infrastrukturo pred zimo.

Kitajska je napovedala nove izvozne omejitve za tehnologijo, povezano s proizvodnjo redkih zemelj. Izvozniki morajo pridobiti dovoljenje za tehnologije, uporabljene pri rudarjenju in taljenju. Ukrepi so začeli veljati takoj in naj bi utrdili prevlado Kitajske v sektorju, medtem ko se rivalstvo z Združenimi državami stopnjuje.

Britanski premier Keir Starmer se je v Mumbaju srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem. Poudarila sta pomen trgovinskega sporazuma med državama, ki naj bi po Starmerjevih besedah bil izhodišče za dvosmerno gospodarsko rast. Modi je srečanje označil za zgodovinsko, odnose med državama pa za polne energije.

Predsednik Trump je izjavil, da je odprt za pogajanja z demokrati o zdravstvenem varstvu, da bi ponovno odprli vlado, vendar je kasneje poudaril, da se mora blokada najprej končati. Pogajanja med stranmi skorajda niso potekala od začetka blokade. Senator Chuck Schumer je zanikal, da bi potekali kakršni koli pogovori.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

Po odstopu premierja Lecornuja se je francoski predsednik Emmanuel Macron odločil, da bo odhajajočega premierja zadolžil za iskanje rešitve iz nastale politične krize. Hkrati naj bi Macron postavil Lecornuju ultimat glede oblikovanja nove vlade, kar nakazuje na njegov zadnji poskus rešitve situacije.

Sanae Takaichi je bila izvoljena za voditeljico Liberalno demokratske stranke (LDP), kar naj bi ji omogočilo, da postane prva premierka Japonske. Izvolitev Takaichi, ki jo opisujejo kot nacionalistko in občudovalko Margaret Thatcher, nakazuje na morebiten nacionalistični obrat v japonski politiki. Njena izvolitev prihaja v občutljivem trenutku za vladajočo stranko.

V Siriji so potekale prve parlamentarne volitve po strmoglavljenju Bašarja al-Asada. Predsednik Ahmed al-Šaraa si po 14 letih vojne prizadeva utrditi oblast. Volitve so oblasti označile za mejnik.

Po izraelskem napadu na Globalno flotiljo Sumud so izbruhnili protesti v Južni Afriki, kjer so potekali predvsem v zdravstvenih ustanovah. V Italiji so sindikati napovedali splošno stavko, študentski protesti pa so zajeli večja univerzitetna središča. Protesti so potekali tudi v Karačiju, kjer so zahtevali izpust aktivistov flotilje in pozivali k nacionalnim protestom.

V Maroku so protesti, ki jih vodijo mladi, zaradi slabih javnih služb in visokih stroškov za svetovno prvenstvo v nogometu 2030, postali smrtonosni. Varnostne sile so streljale na protestnike v bližini mesta Leqliaa, pri čemer so bili ubiti najmanj trije ljudje. Protesti se nadaljujejo že šesti dan, kljub strahu pred nasiljem.

Indija in Kitajska sta se odločili za ponovno vzpostavitev neposrednih letov po petih letih prekinitve, ki se je začela z izbruhom COVID-19 leta 2020 in jo dodatno podaljšale napetosti na himalajski meji. Rezervacije so se začele odpirati v petek. Obnovitev letov predstavlja pomemben korak k ponovni vzpostavitvi dvostranskih odnosov in krepitvi regionalne povezljivosti.

Južna Koreja je prvič priznala svojo odgovornost za zlorabe pri posvojitvah otrok v tujino. Uradna preiskava je razkrila resne kršitve človekovih pravic med postopki posvojitev. Komisija je že maja objavila poročilo o tem.

Na Češkem so potekale parlamentarne volitve, na katerih je bil Andrej Babiš, ki se opisuje kot 'trumpist', favorit. Babiš si želi zmanjšati pomoč Ukrajini, njegova zmaga pa bi lahko oslabila podporo Češke Ukrajini. Rezultati volitev so bili pričakovani kasneje.

Trumpova administracija je napovedala ukinitev več projektov čiste energije in zamrznitev milijard dolarjev sredstev za projekte v New Yorku. Republikanci so obtožili demokrate, da zahtevajo brezplačno zdravstveno oskrbo za nezakonite priseljence v zameno za podporo financiranju zvezne vlade, kar je sprožilo polemike.

Na neformalnem srečanju v Kopenhagnu so se voditelji držav EU pogovarjali o izboljšanju skupne obrambne sposobnosti in morebitni uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Danska premierka Frederiksen je pozvala k močnemu odgovoru na rusko "hibridno vojno". Medtem ko nekateri, kot je nemški politik Friedrich Merz, pozivajo k novim korakom pri pomoči Ukrajini, se pojavljajo zadržki, predvsem iz Belgije, glede uporabe zamrznjenega ruskega denarja.

Med zaprtjem vlade je predsednik Trump izkoristil priložnost za preoblikovanje zvezne delovne sile in kaznovanje nasprotnikov. Ob tem je bil zelo aktiven na družbenih omrežjih.

V Italiji je potekala splošna stavka v znak solidarnosti z Gazo, ki je ohromila promet in sprožila množične proteste. Na ulice je stopilo na stotisoče ljudi, v Rimu se je zbralo 60.000 protestnikov. Stavka je sledila demonstracijam, ki so potekale 2. oktobra v različnih mestih po svetu.

V Grčiji je potekala 24-urna splošna stavka, ki so jo organizirali sindikati zaradi novega zakona o delovnih razmerjih, ki ga je uvedla konservativna vlada. Stavka je povzročila motnje v javnem prevozu, zdravstvu in javnih službah. Ustavili so se trajekti, vlaki in taksiji, medtem ko so v Atenah potekali protesti proti podaljšanju delovnega časa.

Ameriška vlada se je delno zaprla, saj se zakonodajalci niso uspeli dogovoriti glede proračuna, še posebej glede financiranja zdravstvenega varstva. Republikanci so obtožili demokrate, da želijo nezakonitim priseljencem zagotoviti brezplačno zdravstveno varstvo, kar so demokrati zanikali. Predsednik Trump naj bi med zaprtjem zaščitil svoje operacije izvrševanja priseljevanja. Zaprtje je povzročilo motnje po vsej državi, pri čemer je približno 750.000 zveznih uslužbencev začasno ostalo brez dela.