APDEJT.si

Voditelja Tajske in Kambodže sta dosegla dogovor o "brezpogojnem" premirju po petih dneh boj v obmejnem območju, v katerih je umrlo najmanj 36 ljudi. Premirje je bilo sklenjeno v Maleziji pod pritiskom ZDA, vključno s posredovanjem predsednika Trumpa.

V severozahodni Angliji je iztiril vlak blizu Shapa v Cumbrii. Na kraj so hitro prispele reševalne službe. Sekretar za promet Heidi Alexander je posredoval informacije o dogodku na GB News.

Kitajska je zanikala obtožbe Donalda Trumpa o skrivnem izvajanju jedrskih poskusov in pozvala ZDA, naj ohranijo moratorij na jedrske poskuse. Razjasnilo se je, da se Trumpova odredba o ponovnem preizkušanju nanaša na možnost izvedbe prve jedrske eksplozije v ZDA po letu 1992.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je gostil kitajskega predsednika Xi Jinpinga na njunem prvem srečanju v Južni Koreji. Srečanje je potekalo ob robu vrha APEC, kjer sta se Peking in Washington dogovorila za premirje v trgovinski vojni. Predsednik Xi je s tem obiskom skušal oživiti regionalne odnose.

Japonski najvišji vladni predstavnik je v petek izrazil obžalovanje, ker so se sile samoodpovedi morale dvigniti s lovci, potem ko je južnokorejsko vojaško letalo vstopilo v japonsko obrambno območje.

Novozelandski vojak je bil obsojen na vojaško zaporno kazen in odpuščen iz službe, ker je poskušal vohuniti za obrambne sile. Vojak, ki je imel povezave z desničarskimi skupinami, je priznal poskus vohunjenja in predal informacije osebi, za katero je mislil, da je tuji agent. To je prva obsodba za vohunjenje v Novi Zelandiji.

V izraelskih napadih na bolnišnico Nasser je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, ki so sodelovali z agencijami Reuters, AP in Al Jazeera. Šesti novinar je bil ranjen, ranjen pa je bil tudi švedski novinar Baraa Lafi. Benjamin Netanjahu je dejal, da je šlo za tragično nesrečo. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih 189 palestinskih novinarjev. Evropska komisija je napad obsodila kot nesprejemljiv in zahteva zaščito novinarjev.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Kljub prejšnji odpovedi srečanja med Trumpom in Putinom v Budimpešti, Rusija in Madžarska trdita, da se priprave nadaljujejo, čeprav je datum še negotov. Rusija bombardira Ukrajino in po besedah Zelenskega to kaže, da Rusiji ni do diplomacije. ZDA so sprostile ključne omejitve glede uporabe zahodnih raket dolgega dosega za Ukrajino, konkretno britanskih Storm Shadow za napade znotraj Rusije. Trump je prejšnji teden po telefonu govoril s Putinom, nakar je bilo napovedano srečanje v Budimpešti za pogovore o Ukrajini.

Donald Trump je potrdil, da razmišlja o pošiljanju raket Tomahawk dolgega dosega Ukrajini, s čimer je povečal pritisk na Rusijo. Dmitrij Medvedjev je Trumpa obtožil, da že stotič grozi Rusiji in poslal jasno opozorilo, da bi Moskva lahko odgovorila z jedrskim orožjem, če bi ZDA dobavile te rakete Ukrajini.

Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.

Vladimir Putin je Nato označil za 'tigra iz papirja' in se posmehoval državam članicam zaradi preplaha ob preletih dronov. Hkrati je zahodne strahove pred ruskim napadom na Nato zavrnil kot nesmiselne in obljubil hiter odgovor na nadaljnjo militarizacijo Evrope.

Ukrajinska vojska se spopada s pomanjkanjem vojakov in povečanim številom dezerterjev, kar povzroča težave pri zagotavljanju zadostne obrambe na celotni frontni liniji. Zaradi tega naj bi nekatere dele fronte varovali le droni. Ruske sile so medtem zavzele večji del Kupjanska, strateško pomembnega mesta v Harkovski oblasti.

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.

Po ruskem testiranju jedrske rakete Burevestnik je Donald Trump kritiziral Vladimirja Putina in zatrdil, da ima ZDA orožje, ki je še bolj grozljivo in bližje ruskim obalam. Trump je okrepil pritisk z naftnimi sankcijami, zaradi katerih naj bi Putin že čutil bolečino. Medtem so strokovnjaki opozorili na pomanjkljivosti novega ruskega orožja, ki naj bi bilo 20-krat močnejše od bombe, odvržene na Hirošimo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron ostaja "zaskrbljen" zaradi Hamasa kljub izjavam o Gazi. Donald Trump je v Egiptu podpisal dogovor glede Gaze in nakazal, da je Hamas dobil začasno zeleno luč za nadzor nad Gazo. Medtem pa izraelski minister obtožuje Hamas hudih kršitev dogovora o izpustitvi talcev. Hamas izvaja val usmrtitev v Gazi, kot razlog navaja kriminal in varnostne pomisleke.

Članki opozarjajo na morebitno povečanje ruske agresije v Evropi. Institut za študij vojne (ISW) svari, da bi prekinitev ognja v Ukrajini omogočila Vladimirju Putinu, da hitreje ogrozi NATO, kot pričakujejo evropski voditelji. Rusija naj bi imela načrte za širitev konflikta izven Ukrajine. Kljub temu generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pomirja evropsko javnost, saj je vojaška moč Nata "neskončno" večja od ruske. Ruski vojaški strokovnjak Aleksej Leonkov pa ocenjuje, da so Natove vojaške vaje protirusko usmerjene.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom, ki temeljijo na načrtu, ki ga podpirajo ZDA, z namenom končati skoraj dveletno vojno v Gazi in na Zahodnem bregu. Obe strani sta načeloma podprli splošna načela načrta in iščeta pojasnila o ključnih podrobnostih.

Vladimir Putin je nadziral načrtovane vaje ruskih strateških jedrskih sil, ki so vključevale izstrelitve raket. Vaje so potekale v času, ko so ZDA napovedale preložitev načrtovanega drugega vrha med Putinom in Trumpom. Rusija se sooča z različnimi težavami, poleg mirovnih pogajanj.