APDEJT.si

Izraelska vojska je sporočila, da je odpustila in zaprla tri vojake, ki so zavrnili vrnitev v boj v Gazi. Medtem je britanski zunanji minister izrazil dvom, da vojaški premori ne bodo zadostovali za omilitev trpljenja v Gazi, medtem ko se Velika Britanija pridružuje prizadevanjem za povečanje pomoči.

V Bagdadu so izbruhnili spopadi med oboroženo skupino in varnostnimi silami v eni od stavb ministrstva za kmetijstvo. V nasilju je umrlo najmanj tri osebe, med njimi policist, 14 osumljencev pa je bilo pridržanih. Incident naj bi se zgodil po vdoru oboroženih moških v prostore ministrstva. Iraški Koordinacijski okvir, blok šiitskih strank, je napad obsodil kot kršitev zakona in žalitev državne oblasti, pri čemer naj bi bili v spopadih udeleženi tudi člani Ljudskih mobilizacijskih sil (PMF).

Katar in Egipt sta potrdila svoja "intenzivna" prizadevanja za posredovanje v pogajanjih za končanje vojne v Gazi, kljub nedavnim poročilom in izzivom. Izjava poudarja, da je začasna prekinitev pogajanj za posvetovanja normalna, in izraža upanje na preboj v prizadevanjih za mir, medtem ko se v Gazi nadaljuje množična lakota.

Kitajska je pozvala ZDA, naj spoštujejo mednarodno prepoved testiranja jedrskega orožja. Rusija je sporočila, da testi z jedrskim pogonom niso bili mišljeni kot preizkusi orožja z jedrskimi bojnimi glavami in da še vedno velja moratorij na jedrske poskuse.

Donald Trump je prispel v Tokio in se srečal s cesarjem Naruhitom. Prav tako se je sestal s premierko Sanae Takaichi, ki jo je pohvalil zaradi njene ideološke bližine s pokojnim premierjem Shinzo Abejem. To je Trumpov prvi obisk na Japonskem po šestih letih.

V Nepalu se je politična nestabilnost poglobila, protesti proti korupciji, brezposelnosti in politični nestabilnosti pa so postali nasilni. Umrlo je najmanj 20 ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad ulicami Kathmanduja in uvedla policijsko uro. Indijski vrhovni sodnik je omenil nasilne nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot razlog za pohvalo moči indijske ustave. Protestniki so za začasno premierko predlagali Sushilo Karki.

V Južni Koreji sta se sestala ameriški predsednik Donald Trump in kitajski voditelj Xi Jinping, da bi poskušala doseči premirje v njuni trgovinski vojni. Trump je napovedal "odličen sestanek" in namignil na možnost trgovinskega dogovora. Sočasno je Trump dokončal podrobnosti trgovinskega sporazuma z Južno Korejo.

Po obnovljenih spopadih na pakistansko-afganistanski meji, ki so zahtevali več žrtev med civilisti, sta se Pakistan in Afganistan dogovorila za 48-urno prekinitev ognja. Namen prekinitve ognja je omogočiti dialog in iskanje rešitve za konflikt.

Pred prihajajočim srečanjem Trumpa in Xija se je povečal optimizem glede reševanja trgovinskih napetosti, kar je spodbudilo rast ameriških delnic. Poleg trgovine bosta predsednika razpravljala o Tajvanu in Rusiji. ZDA pa iščejo strokovno znanje zasebnega sektorja glede kritičnih mineralov.

Danski obrambni minister je nizek preletov neznanih dronov v bližini letališč in vojaških objektov označil za "hibridni napad". Zaradi poročil o dronih v zračnem prostoru so morali zapreti letališča na Danskem in Norveškem.

Med racijami, ki so bile usmerjene proti kriminalnemu sindikatu Comando Vermelho (Rdeči komando), je bilo aretiranih 81 ljudi, 60 osumljencev pa je umrlo. Mesto se pripravlja na večje dogodke v povezavi s podnebno konferenco COP30. Strelski obračuni so se sprevrgli v "ulično bitko".

Kitajska je zanikala obtožbe Donalda Trumpa o skrivnem izvajanju jedrskih poskusov in pozvala ZDA, naj ohranijo moratorij na jedrske poskuse. Razjasnilo se je, da se Trumpova odredba o ponovnem preizkušanju nanaša na možnost izvedbe prve jedrske eksplozije v ZDA po letu 1992.

Minister za notranje zadeve, poveljnik notranjih varnostnih sil (Lekhwiya) in predsednik vrhovnega sveta Policijske akademije, Njegova ekscelenca šejk Khalifa bin Hamad bin Khalifa al-Thani, se je udeležil podelitve diplom. Slovesnost je označila diplomiranje prve generacije magistrov prava in magistrov varnostnih študij.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Donald Trump je izjavil, da je imel obsežen telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom dan pred načrtovanim srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Donald Trump je potrdil, da razmišlja o pošiljanju raket Tomahawk dolgega dosega Ukrajini, s čimer je povečal pritisk na Rusijo. Dmitrij Medvedjev je Trumpa obtožil, da že stotič grozi Rusiji in poslal jasno opozorilo, da bi Moskva lahko odgovorila z jedrskim orožjem, če bi ZDA dobavile te rakete Ukrajini.

Vladimir Putin je Nato označil za 'tigra iz papirja' in se posmehoval državam članicam zaradi preplaha ob preletih dronov. Hkrati je zahodne strahove pred ruskim napadom na Nato zavrnil kot nesmiselne in obljubil hiter odgovor na nadaljnjo militarizacijo Evrope.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da se pridruži morebitnemu srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo prejel povabilo. Medtem so se pojavila poročila o ruskih prizadevanjih za diskreditacijo Ukrajincev na Poljskem.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.